Trije profesorji, od tega dva pravnika in politolog, ter praktično eno samo za volilce odločilno vprašanje, namreč odnos do sporazuma z Grčijo o spremembi državnega imena v Severno Makedonijo, označujejo torkove predsedniške volitve v tej bivši jugoslovanski republiki. Vladajoči socialdemokrati Zorana Zaeva v koaliciji z albansko Demokratično unijo za integracijo stavijo na Steva Pendarovskega, izrednega profesorja mednarodnih odnosov in mednarodne varnosti na ameriški fakulteti za politične vede UACS v Skopju, z mislimi na njegovo privrženost prespanskemu sporazumu.
Opozicijska VMRO-DPMNE, ki se zaradi ustavne določbe o omejitvi mandatov poslavlja od aktualnega predsednika in krčevitega nasprotnika dogovora z Grčijo Gjorga Ivanova, svoje upe polaga v profesorico na skopski pravni fakulteti Gordano Siljanovsko Davkovo, ki se opisuje kot »kombinacija emancipirane ženske s tradicionalnimi družinskimi vrednotami«. Kot profesorica ustavnega prava obljublja, da bo kot predsednica izpolnila formalno dolžnost in podpisala zakone v zvezi s spremembo imena v Severno Makedonijo, kar je Ivanov zavračal. Toda hkrati pravi, da bo sestavila ekipo mednarodnih strokovnjakov, ki bodo poskušali z mednarodnim pravom dokazati, da je bilo pri spremembi imena Makedonije kršeno mednarodno pravo.
Neodvisni kandidat Blerim Reka s podporo dveh manjših albanskih strank pa je doktor mednarodnega prava in namestnik rektorja albanske univerze v Tetovu. V troboju nima pravih možnosti, da bi dosegel kaj več od pobiranja glasov tistih Albancev, ki ne bodo že v prvem krogu podprli kandidata vladajoče koalicije in na tak način izrazili nezadovoljstva z Demokratično unijo za integracijo Alija Ahmetija. Ankete, narejene z upoštevanjem etnične pripadnosti volilcev, so namreč pokazale, da med Makedonci uživa večjo podporo kandidatka VMRO-DPMNE Davkova (32,6 odstotka) od socialdemokratskega kandidata Pendarovskega (28,6 odstotka), da pa ima slednji na svoji strani petino albanskih volilcev, Davkova pa le 0,4 odstotka.
Politične komentatorje pred volitvami nekoliko preseneča podpora kandidatki VMRO-DPMNE, saj je stranka od izgube oblasti leta 2016 v razsulu, njen bivši vodja in premier Nikola Gruevski pa je pobegnil iz države in poiskal azil na Madžarskem, da bi se izognil zaporu zaradi korupcije, zaradi katere je obsojenih ali pa v sodnem postopku več vodilnih članov stranke. Davkova lahko na drugi krog računa tudi zaradi dejstva, da je za neposredno izvolitev v prvem krogu potrebna polovica glasov vseh registriranih volilcev. Več kot polovica tistih, ki so prišli na volišča, je v prvem krogu leta 2014 glasovala za Ivanova, a je moral v drugi krog prav s Pendarovskim. Za veljavnost drugega pa je od leta 2009 potreben prihod vsaj 40 odstotkov registriranih volilcev na volišča. de
