Obstaja. Ljudje z določenimi značilnostmi obraza, ki bi sodili pod širok pojem »lep«, v hierarhijah vodilnih znotraj korporacij zasedajo višje položaje. Kar je vsaj nekoliko nepričakovano – vsaj pri izboru vodilnih v podjetjih bi pričakovali, da videz ne bo imel omembe vredne vloge in da bo lepota naključno razporejena po preostalih lastnostih menedžerjev, ki pa so pomembne za doseganje finančne uspešnosti podjetij.
Je lepota objektivna?Da. To, kar ljudje razumemo pod pojmom lepota, se da in se lahko opiše številčno z relacijami med množico točk na obrazu, ki jih že mobilni telefoni z lahkoto prepoznajo.
Kaj v primeru vaših raziskovanj sploh pomeni lepota? Kako jo definirate raziskovalci?Lepoto lahko opišemo z nekaterimi lastnostmi obrazov, ki jih lahko razberemo s pomočjo računalniške opreme. Obstaja več vidikov pojma lepota (na primer zunanji videz kompetentne osebe, privlačnost itd.). Glavni številčni podatek je razmerje med širino obraza in višino obraza, tako imenovani FWHR (facial width to height ratio). Ta je za povprečen vzorec ljudi nekoliko pod 2. Obstajajo pa tudi druge podobne metrike, ki so vse izvedene iz kombinacij točk na obrazu, kot jih prebere strojna oprema.
Delodajalci približno tretjino pogosteje vabijo na razgovore lepše ljudi, niso pa ti uspešnejši. Je torej lepota zgolj VIP-vstopnica?Točno tako. VIP-vstopnica, ki pa na daljši rok ne upraviči svojega VIP-statusa. Lepši ljudje sicer zasedajo višje položaje v korporativnih hierarhijah, tudi dobivajo višje plače, a njihova finančna uspešnost (za delničarje) ni nič kaj drugačna od manj lepih ljudi.
Kaj opažate v mednarodnih korporacijah ali pri napredovanju, kadar so v ožjem izboru posamezniki različnih ras?To je precej neznan teren. Ni še študij, ki bi ustrezno naslovile vprašanje ras. Nekoliko logično se sicer zdi, da naj bi posamezniki različnih ras imeli različne preference glede lepote, a vsaj v literaturi, ki je vezana na finance, ta problem ni pokrit. Deloma tudi zaradi etičnih dilem, ki bi se lahko pojavile pri tovrstnem raziskovanju.
Katera orodja uporabljajo sodobni kadroviki pri selekciji kadrov, kadar govorimo o videzu? Fotografija je denimo pogosto obvezni del življenjepisa.Moji kolegi raziskovalci prihajajo z zelo različnih geografskih območij oziroma držav. Ponekod je fotografija nujni element življenjepisa, ponekod povsem nezaželen. Za oboje je mogoče najti utemeljitev, zakaj bi bilo v ozkem ekonomskem pogledu dobro imeti fotografijo oziroma zakaj ne. Ali se kadroviki poslužujejo vtisa videza ali ne, nimam podatkov, si pa predstavljam, da mi tega niti ne bi želeli povedati.
Ali je lahko pretirana lepota tudi ovira?Po podatkih sodeč da. Intuitivno bi sicer pričakovali, da bo lepota prednost, ne slabost, a najnovejše študije kažejo, da »pretirana« lepota ne prinese tudi pretirano visoke plače. Imajo pa zato izrazito nelepi ljudje bistveno višje plače, domnevno kot kompenzacijo za siceršnje zaznan (ne nujno tudi dejanski) slabši izhodiščni položaj.
Zakaj in kako ste se vi osebno odločili, da boste svoj raziskovalni fokus usmerili tudi v to področje?V času finančne in gospodarske krize se je z vso silo pokazalo, da marsikaterega dejavnika delovanja finančnih trgov ne razumemo v celoti. Zato smo ekonomisti, finančniki, računovodje pravzaprav bili prisiljeni poiskati nove metode, s katerimi bi lažje razumeli svet. Ena skupina teh metod izvira iz nevroznanosti, vede o delovanju živčnega sistema, vključno z vplivom denimo dednih lastnosti in kemičnih signalov, iz česar je nato izšla v bistvu nova veda nevroekonomija. Hkrati s tem so se zgodile dramatične spremembe pri strojni in programski opremi, ki jo uporabljamo za te namene. Bistveno se je povečala kakovost in hitrost analiz, hkrati pa so naprave postale cenovno dostopne.
