Enaintridesetletni Seišu Sato je le eden od milijonov Japoncev, ki se niso razveselili podaljšanega »zlatega tedna«, ko se na prehodu iz aprila v maj zvrstijo štirje praznični dnevi, v kombinaciji z bližnjim jim koncem tedna. Zahvaljujoč zamenjavi na cesarskem prestolu po abdikaciji Akihita in inavguraciji njegovega najstarejšega sina Naruhita pa bodo letošnji prazniki razpotegnjeni vse od 27. aprila do 6. maja. Idej, kako jih preživeti, je v deželi vzhajajočega sonca, kjer praviloma zaposleni po svoji volji koristijo v poprečju le polovico po zakonu pripadajočega jim dopusta, zelo malo ali pa so že pred meseci razprodane, ko gre za potovanja na tuje, oziroma so predrage. Odločitev o daljših praznikih je bila sprejeta konec lanskega leta, anketa, ki jo je pred dnevi objavil časnik Asahi Šimbun z 11-milijonsko naklado, pa je pokazala, da se 45 odstotkov vprašanih počuti ob tem »nesrečnih«, zadovoljnih je samo 35 odstotkov, medtem ko so občutki preostalih nekje vmes. Japonsko že sicer »krasi« podatek, da ima tri petine zaposlenih »občutek krivde«, ko koristi plačani letni dopust, a tokrat gre tiste, ki niso niti nesrečni niti srečni ob desetdnevnih praznikih, bolj iskati med zaposlenimi, ki so plačani na delovno uro in bodo zaradi tega ostali brez plačila, ter delavci v službah, ki tudi med prazniki ne morejo zamreti. Slednji se namreč soočajo s težavami, s čim zaposliti otroke, ker bodo vrata šol in vrtcev zaprta, hkrati ne bo nobenih obšolskih dejavnosti, ki jim gredo na roko ob še eni japonski posebnosti, podaljšanem prostovoljnem ostajanju na delovnem mestu, ki ga je vlada zaradi zdravstvenih posledic nedavno kar zakonsko omejila.