Za grobe žalitve tujega državnika, tedaj kaznive po nemški zakonodaji, se je odločil po tem, ko se je moral nemški veleposlanik v Turčiji zagovarjati zaradi satiričnega videa na račun Erdoganovega kratenja političnih svoboščin, pregona novinarjev in zatiranja opozicije, predvajanega v satirični oddaji na drugi nemški državni televiziji NDR.
Video, ki se je v naslovu poigraval z Erdoganovim imenom in nemško popevko »Irgendwie, irgendwo, irgendwann« iz sredine osemdesetih let kot Erdowie, Erdowo, Erdogan, prosto prevedeno v »Kakorkoli, kjerkoli, Erdogan«, omenjene kritike turškega predsednika ilustrira s posnetki aretacij in obračunavanja s protestniki z vodnimi topovi ter solzilcem in Erdoganovimi nastopi. Jan Böhmermann je stopil mnogo dlje in namenoma čez črto. To je nemškemu veleposlaniku Martinu Erdmannu omogočilo, da je Erdogana poučil, da so temeljne svoboščine, vključno s svobodo tiska in izražanja, visoko zaščitena evropska vrednota. Turškega predsednika se je lotil s precej nizkimi udarci, med drugim s tem, da poriva koze in rad tepe ženske, da gleda otroško pornografijo, medtem ko brca Kurde in zatira manjšine, ter da ima malega in glavo enako prazno kot jajca.
Erdoganova reakcija, da ne gre samo za osebno žalitev, ampak žalitev turške države v celoti, je zmedla celo prislovično pazljivo kanclerko Angelo Merkel, ki je besnemu turškemu predsedniku pritrdila z oznako, da je Böhmermannova satirična pesnitev »namerno škodljiva« (bewusst verletzend), kar je sprožilo plaz kritik na njen račun, tako da se je hitro posula s pepelom. Spoštujoč kazensko zakonodajo je potem ob njenem vztrajanju vlada dovolila zahtevan turški sodni postopek zaradi razžalitve tujega državnika, Erdogan pa je za nameček vložil še zasebno tožbo. Jan Böhmermann in ZDF sta nemško svobodo govora ubranila pred Erdoganovim napadom na sodišču, satirik pa je poskušal mejo svobode govora premakniti še višje. Na raven, na kateri bi bila politikom zaprta usta, ko gre za ocenjevanje satire. Proti Merklovi je vložil zahtevo po sodni prepovedi njene kritike izpred treh let, čeprav jo je sama hitro označila za napako. Berlinsko sodišče je pretekli torek brez navzočnosti Böhmermanna in Merklove zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev je obrazložilo z dejstvom, da je kanclerka že po izrečeni kritiki obljubila, da je ne bo ponavljala, a s tem niti Böhmermann niti drugi satiriki in vsi preostali nismo dobili odgovora na temeljno vprašanje o meji, ki je politiki ne bi smeli prestopati, ko gre za temeljno pravico svobode izražanja in umetniškega ustvarjanja.
