Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da roki uporabe na živilih povedo, kdaj hrana predstavlja potencialno tveganje za zdravje predvsem pri svežih, pokvarljivih sestavinah, medtem ko nekatera druga po preteku roka še ni treba takoj zavreči. Tako datum minimalne trajnosti oziroma napis »uporabno najmanj do« označuje kakovost živila, ki po preteku tega roka začenja upadati in je mogoče zaznati kvečjemu razliko v okusu ali konsistenci živila. Če pa je živilo z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljivo in zaradi tega po krajšem obdobju že lahko predstavlja nevarnost za človekovo zdravje, mora biti označeno z oznako »porabiti do«. V takšnih živilih se mikroorganizmi lahko hitro razmnožujejo, zato jih je treba hraniti na hladnem ali vzdrževati na toplem. Lahko gre za surova ali toplotno obdelana živila, tako živalskega kot rastlinskega izvora. Celo meso in mleko, ki sta se začeli kvariti, nista nujno nevarni, opozarjajo na NIJZ, kjer poudarjajo, da so datumi uporabnosti najpomembnejši pri surovem mesu. Perutninsko meso in morsko hrano je treba toplotno obdelati v enem do dveh dneh, goveje in svinjsko meso v treh do štirih dneh po preteku roka. Zamrznjeno mleto meso moramo uporabiti v treh mesecih, svinjsko meso v pol leta, goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa v 8 do 12 mesecih.

Živila