Čeprav sta oba iz desničarske stranke Likud, se izraelski predsednik Reuven Rivlin in dosedanji premier Benjamin Netanjahu ne marata. A v skladu z rezultati parlamentarnih volitev, ki so potekale 9. aprila, je predsednik države moral Netanjahuju zaupati sestavo nove vlade. Ta bo njegova že peta.

Po končnih rezultatih volitev je Likud dobil 35 poslancev, enako kot predvolilna modro-bela koalicija treh bolj ali manj sredinskih strank, ki jo vodi nekdanji načelnik generalštaba general Benjamin Ganc. Vendar ima Netanjahu dovolj podpore med drugimi strankami, da sestavi vladno koalicijo. podpreti ga mora najmanj 61 od skupno 120 poslancev kneseta, očitno pa ga bo podprlo 65 poslancev.

Obeta se spor o vojaščini pravovernih Judov

Netanjahu bo imel za sestavo nove vlade 28 dni časa. Oprl se bo na iste stranke, s katerimi je vladal v letih 2015–2019, izjema je Nova desnica, ki tokrat ni prišla v parlament. Med drugim bodo v koaliciji spet dve verski stranki in skrajna desnica Avigdorja Liebermana, ki bo najbrž spet zahteval zase položaj obrambnega ministra. Lieberman bo poskusil izkoristiti dejstvo, da Netanjahu brez njegovih petih poslancev ne more do večine v knesetu. Obeta pa se hud spor med njim in verskima strankama, ki nasprotujeta rekrutiranju pravovernih Judov v vojsko. Liberman je že zagrozil, da bo izzval nove volitve, če ne bodo tudi pravoverni Judje rekrutirani v vojsko.

»Hočem, da vsi deli izraelske družbe, Judje in Nejudje, sodelujejo pri tej zgodbi o uspehu izraelske države,« je v torek spravljivo dejal Netanjahu pred svojimi privrženci. S temi besedami pa ni mogel izbrisati tega, da je v mesecih pred volitvami močno napadal arabsko manjšino (Palestince z izraelskim potnim listom) in koalicijo Benija Ganca. Kot skrajnež pa se je premier pokazal zlasti v zadnjih dneh predvolilne kampanje, ko je obljubil izraelsko aneksijo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, kar je med drugim v nasprotju z mednarodnim pravom.

Netanjahuja spremlja temni oblak obtožbe o korupciji

Za Netanjahuja (69) ni velik uspeh le to, da bo že petič premier, kar je rekord v izraelski zgodovini, ampak morda še bolj, da je zmagal kljub preiskavi zaradi korupcije. Likud je tokrat dobil na volitvah celo tri odstotke več kot leta 2015. Vendar je Netanjahu zaradi treh obtožnic, v katerih mu tožilec očita, da je vzel darila od bogatih poslovnežev za različne usluge in da je z novimi zakoni pomagal pomembnim medijem za protiusluge, še naprej ranljiv. Morda pa je aneksija judovskih kolonij na Zahodnem bregu cena, za katero bodo skrajneži v knesetu Netanjahuja zaščitili pred sodnim pregonom. Prvo zaslišanje ga čaka 10. julija in njegov peti mandat bi bil lahko zelo kratek.

Za aneksijo je v zadnjem času ena ovira manj, ker se zdi, da ameriški predsednik ni več tisti, ki bi jo preprečil. Donald Trump je Izraelu že priznal pravico do aneksije sirskega Golanskega višavja, ki so ga Izraelci leta 1967 zasedli. Prav tako je preselil ameriško veleposlaništvo v Jeruzalem, katerega vzhodni del je postal izraelsko ozemlje z aneksijo. Aneksija Zahodnega brega, kjer je sicer Netanjahu ves čas podpiral judovsko naseljevanje, pa bi lahko pomenila pot v apartheid, saj bi bilo za Izraelce in še posebej za njihove desničarske politike nesprejemljivo, da bi dva milijona tamkajšnjih Palestincev dobilo izraelsko državljanstvo. Trenutno ga ima 1,8 milijona Arabcev (Palestincev), ki predstavljajo petino prebivalcev. Samo tretjina teh je 9. aprila izkoristila svojo volilno pravico.