»Nobene zarote. Nobenega oviranja (preiskave). Za sovražnike in radikalne leve demokrate – igra je končana,« se je glasil prvi tvit Donalda Trumpa po tiskovni konferenci pravosodnega ministra Williama Barra in predaji poročila preiskovalca tako imenovane ruske afere Roberta Muellerja kongresu in javnosti. Na 448 straneh popisa dve leti trajajoče preiskave, ki jo je sprožilo rusko vmešavanje v ameriške predsedniške volitve in domnevna povezava Trumpove kampanje z moskovsko raboto, so Američanom ostali prikriti deli, ko gre za državne zadeve, tekoče sodne postopke ali osebne podatke tretjih oseb. V elektronski obliki jim bo na voljo zastonj, Amazon pa jim je za 7 dolarjev obljubil verzijo s komentarji uglednih novinarjev in pojasnili pravnih strokovnjakov. Kongresniki bodo lahko premlevali skoraj neokrnjeno poročilo, saj po zagotovilih Barra Bela hiša, ki je bila z njim seznanjena, ni postavljala nobenih zahtev glede objave, do katerih je sicer bila upravičena, pravosodno ministrstvo pa je zavarovalo obveščevalne vire in materiale ter občutljiva gradiva velike porote.

Barr odkril le »epizode«

William Barr je na tiskovni konferenci, ki so jo demokrati v naprej obsodili kot poskus vplivanja na javnost pred zahtevano celovito objavo Muellerjevega poročila, ognjevito branil Trumpa, hkrati pa za razliko od objave skrajšane verzije pred slabim mesecem razkril, da je v njem razdelanih deset potencialnih predsednikovih oviranj preiskave. Sam jih je označil za »epizode« in jih predstavil kot pravna razglabljanja o tem, ali do oviranj prišlo, ki pa se do tega sklepa niso dokopala. Eno najbolj izpostavljenih oviranj naj bi bila Trumpova odslovitev direktorja FBI Jamesa Comeya leta 2017, pri čemer je Barr dejal, da se je ne glede na samo vprašanje, ali je šlo za prekoračena pooblastila, izkazalo, da predsednik pri tej razrešitvi ni imel namena ovirati preiskavo. V bran predsedniku je tudi podaril, da se je Trump po izvolitvi soočil z nezaslišanim položajem, ko so še pred njegovim prihodom v Belo hišo in pozneje zvezni agenti in tožilci postavili pod vprašaj njegovo vodenje in odločitve njegovih sodelavcev. Omenil je tudi nenehne medijske špekulacije o predsednikovi osebni krivdi glede ruskega vpletanja v volitve in poudaril, da je Trump od samega začetka zagotavljal, da ni bilo nobene zarote. Muellerjevo poročilo se podrobno ukvarja z vdorom ruskih vojaških obveščevalcev v računalnike demokratske konvencije in potmi do objave na Wikileaksu. Vdor sam po sebi je za pravosodnega ministra kaznivo dejanje, objava elektronske pošte pa ne, če oseba, ki jo je objavila, ni sodelovala s hekerji, pri čemer – enako kot za ostale domneve o sodelovanju Trumpove kampanje z Rusi – končne ugotovitve potrjujejo, da tega ni bilo, niti s strani drugih Američanov.

Demokrati zahtevajo Muellerjevo pričevanje

Demokrati so nemudoma ostro kritizirali Barrovo ravnanje. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je z obiska na Irskem tvitnila, da je pravosodni minister dokazal prizadevanja Trumpove administracije po usmerjanju javnega mnenja glede poročila, predsednikovim pravnikom pa omogočil, da mu s »klečeplaznim pregledom« pomagajo oblikovati odgovor na Muellerjeve ugotovitve. Trumpovi pravniki so nasprotno prepričani, da je rezultat preiskave popolna predsednikova zmaga, vodja republikancev v senatu Mitch McConnell pa je podprl Barra s trditvijo, da je nacija lahko srečna, ker ima takšnega pravosodnega ministra, ki zagotavlja kar največjo možno preglednost poročila ob skrbnem varovanju zaupnih gradiv. Predsedujoči odboru za obveščevalno dejavnost v predstavniškem domu Adam Schiff je drugačnega mnenja. Dejal je, da si javnost zasluži vpogled v dejstva in ne Barrovo politično vrtenje, ter napovedal uradno povabilo preiskovalcu Muellerju, da o svojem poročilu priča pred odborom za pravosodje, pred katerim bo Barr svoje ravnanje zagovarjal 2. maja.