Ocenjujejo, da ima okužbo vsadka od pol odstotka pa do desetine ljudi, ki so jim vstavili umetni sklep. Pogostost tega zapleta je sicer težko določiti, saj definicija, kaj je okužba vsadka, v svetu ni poenotena, prav tako so oblike okužbe različne: od take, zaradi katere lahko pacient zelo hitro umre, do take, ki mu ne povzroča težav.
Diagnostični kriteriji okužb vsadkov so v Evropi strožji kot v ZDA, pojasnjuje doc. dr. Rihard Trebše, kirurg ortoped v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, ki se ukvarja s problematiko okužb: »Med Evropo in ZDA poteka strokovna debata o kriterijih okužb. V Evropi si prizadevamo za vzpostavitev kriterijev, ki bi zaznali čim več okužb. Zdravljenje pacienta, ki okužbe v resnici nima, je namreč manj tvegano kot zdravljenje pacienta, pri katerem je videti, kot da okužbe nima, pa jo v resnici ima. V ZDA pa diagnosticirajo predvsem bolj specifične okužbe in imajo zato manj diagnosticiranih okužb, a več bolnikov s tihimi okužbami.«
Vzroki okužb
Med operativno vstavitvijo sklepa se zgodi tretjina okužb, za tretjino ne vedo, kaj jo je povzročilo, tretjina okužb pa pride po krvi ali limfi bodisi iz zagnojenega nohta, zaradi pljučnice, vnetega grla, obzobnih procesov in podobno, pojasnjuje Trebše. Včasih lahko že na osnovi mikroorganizma, ki okuži protezo, sklepajo, od kod je okužba prišla.
Pri okužbah, ki prišle po krvi, je značilno, da pacient določeno obdobje nima težav, potem pa nenadoma zboli z vročino, pojavi se bolečina v kolku, kolk postane otečen, rdeč. Če je okužba zgodnja in povzročitelji reagirajo na antibiotik, v ponovni operaciji protezo le očistijo in jo ohranijo. Ob antibiotičnem zdravljenju imajo več kot 80 odstotkov možnosti, da okužbo pozdravijo ob odličnem funkcionalnem rezultatu, pojasnjuje ortoped.
Če je okužba kronična, a ugoden povzročitelj, lahko v eni operaciji protezo odstranijo, očistijo področje in vstavijo novo protezo. Pri kronični okužbi, kjer je povzročitelj neznan ali jih je več ali so odporni proti antibiotičnemu zdravljenju, pa morajo protezo odstraniti, pozdraviti z antibiotiki njeno ležišče in čez čas vstaviti novo protezo. Včasih so menili, da je bolje, da je pacient brez proteze dlje časa, danes pa upajo novo protezo vstaviti že po nekaj tednih, kar je bolj ugodno za bolnika, pojasnjuje Trebše.
Akutno okužbo umetnega sklepa je lahko prepoznati. Na tiho okužbo pa pomislijo, kadar umetni sklep ni nikoli povsem brez bolečin ali ko pride do omajanja sklepa po nekaj letih, za kar sicer ni posebnega razloga. Znak so tudi ponavljajoči se izpahi sklepa. Tihe okužbe so praviloma povzročene med operacijo, in sicer pride mikroorganizem iz kože pacienta.
Kako preprečiti okužbe
Z leti se delež okužb umetnih sklepov povečuje, saj postaja medicina vse bolj občutljiva za ta zaplet, pojasnjuje Trebše. »Klasičnih omajanj proteze skorajda ni več, prav tako so redke tehnične pomanjkljivosti protez, zato se bolj ukvarjamo z okužbami,« je pojasnil.
Okužbe vsadkov skušajo preprečevati, na primer z antibiotiki, ki jih pacient dobi pred operacijo. Pomembna je tudi priprava pacienta pred operacijo, da na primer med operacijo nima izrazite luskavice, da ustrezno prilagodijo biološka in druga zdravila, ki jih pacient prejema, in podobno. »Zelo pomemben je kirurški volumen: če je kirurg v stresu, ker na primer med operacijo ne gre vse po načrtu, se začne potiti in verjetnost infekcije se dramatično poveča. Izkušenost kirurga, da je tudi zahtevna operacija zanj rutina, je zagotovo eden največjih dejavnikov preprečevanja okužb s kirurške strani,« opozori na manj znano dejstvo. Pomembni so tudi tip razkuževala za kožo, uporaba materiala med operacijo, tip, gostota in vodotesnost šivov, pooperativna nega rane… »Veliko je oprijemališč, kjer lahko deluješ. Vsi ti dejavniki zagotovo vplivajo na preprečevanje okužb, ni pa jasno, kako pomemben je ta vpliv in do katere stopnje se splača tukaj delovati,« je sklenil Rihard Trebše.