58. likovni bienale v Benetkah, ki se bo uradno odprl 11. maja in bo trajal do 24. novembra, je umetniški vodja Ralph Rugoff, direktor londonske galerije Hayward, posvetil krovni temi: Da bi živeli v zanimivem času. »V ospredju Rugoffovega zanimanja je postresničnost, čas negotovosti in krize. Osrednje vprašanje bienala bo torej, kako se na to odziva sodobna umetnost,« je danes povedala direktorica Moderne galerije in komisarka slovenske predstavitve Zdenka Badovinac. Specifična vprašanja našega časa izjemno dobro preučuje prav slovenski predstavnik, umetnik in raziskovalec Marko Peljhan, ki živi med Slovenijo in Kalifornijo, kjer kot redni profesor predava na univerzi v Santa Barbari. Predstavil se bo s kompleksnim projektom Here we go again…SYSTEM 317.
Razstavišče Arzenale obišče več kot 600.000 obiskovalcev na leto, kar je dobra popotnica tudi za Peljhana, za katerim je trideset let domačih in mednarodnih uspehov: ustanovil je Projekt Atol, soustanovil laboratorij za nove medije Ljudmila, se predstavil na Dokumentih leta 1997, na milanskem trienalu leta 2000, na beneškem bienalu že leta 2003, na carigrajskem leta 2009… Kulturno ministrstvo je za projekt namenilo 255.000 evrov.
»Če je Nika Autor pred dvema letoma s projektom Novicam se ne odpovemo! opozorila na migrantsko krizo, so se v vmesnem času žarišča dodatno razplamtela, globalizirala, ponekod na videz celo umirila, a tovrsten mir nas lahko morda še bolj skrbi kot odkriti nemiri,« meni kustos slovenske predstavitve Igor Španjol. Po njegovem mnenju čas zahteva velikopotezen odgovor, ponudil pa ga bo Peljhan s svojim prestopanjem meja med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, ki sega od ekologije in družbene refleksije do vesoljskih raziskav. Skozi umetnost odpira razmislek o možnostih drugačne, kreativne in odporniške rabe tehnologije in predlaga oblikovanje modelov odporniškega vedenja v sedanjem družbenem sistemu.
»Here we go again…SYSTEM 317 je sinteza njegove dejavnosti. Na prvi pogled je minimalističen, a razkriva ključne točke njegovega opusa – tehnološko razsežnost, dimenzijo utopije, telesna plat projekta pa je performativno-bodiartistična, polna historičnih referenc,« dodaja Španjol. Ena izmed njih je zagotovo število 317 iz naslova projekta, povezano z ruskim futuristom Velimirjem Hlebnikovim.
Peljhanovo umetniško delo, novo iz večletne serije Resolucija, bo tako ambientalna postavitev, nekakšno plovilo; SYSTEM 317 je neke vrste kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje. Avtor si tudi tokrat ne prizadeva za klasično naracijo, temveč za ustvarjanje kontemplativnega prostora. »Gre za projekt nasprotij. Postavljeni bomo v določeno situacijo, med določena razmerja, kjer se bomo za trenutek ustavili in malo razmislili o stanju sveta,« razmišlja Peljhan. »Vedno se vračam v zgodovino, spomnim se potenciala civilne družbe s konca 80. let za vzpostavitev nove družbene kode. A ustavo smo pobrali od Nemcev, ekonomski sistem napaberkovali, kot da se ne bi nihče zavedal, da bi bila ta skupnost danes lahko tudi drugačna.«
