Mitja Gaspari: (Ne)smiseln konflikt države in Banke Slovenije
Objava osnutka zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznic bank (obvezničarjev) in javni odgovor Banke Slovenije (BS) sta sprožila odprt konflikt. Zakon o bančništvu (Zban-1) namreč določa, da se lahko v primeru, da so zaradi učinkov odločbe o sanaciji bank prizadete pravice delničarjev in drugih oseb, povračilo škode zahteva od BS. Predlog novega zakona zato določa, da bo BS tožnikom izplačala morebitno odškodnino do višine za ta namen oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv v skladu z zakonom o BS. To izplačilo naj bi bilo v skladu s 126. členom pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer z določilom glede monetarnega financiranja države. Ugovor BS se sklicuje na dejstvo, da so morebitna neupravičena prikrajšanja obvezničarjev nastala v postopku določitve državne pomoči bankam, ki ga je vodila država. Zaradi tega naj bi morebitne neupravičene koristi nastale za banke in državo in ne za BS. Financiranje poplačila oškodovancev iz rezerv BS naj bi predstavljalo monetarno financiranje države, ki ni skladno z ureditvijo evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in zakonom o BS.
Formalnopravna diskusija je sicer pomembna, a je v tej zadevi zanimivo vsebinsko vprašanje solventnosti nacionalne centralne banke (NCB) in učinkov na emisijo denar...