V začetku snovanja cestne povezave Koroške z Velenjem je bilo več predlogov, med njimi nekateri, ki bi manj prizadeli naselja. V Večeru je bil 28. februarja 2019 objavljen prispevek na to temo z naslovom Podgorje skrbi dušenje v prometu, kjer neimenovani krajan Podgorja navaja, »da je treba iti s hitro cesto do Holmca v smeri proti Uršlji gori, ne pa proti Dravogradu«. V Darsu in nekateri »odgovorni« s Koroške danes prepričujejo, da se glede projekta ne da nič spremeniti. To ni res. Sedanja trasa naj bi šla blizu term v Mislinjski Dobravi, teh pa nikoli ne bo. Časnik Delo (6. aprila 2019, stran 3) navaja podoben primer iz okolice Velenja, kjer sta o trasi nekaj »štrikala« nekdanji minister za infrastrukturo in njegov državni sekretar. Kdo je kriv, da Podgorčani niso bili vključeni v aktivnosti pri snovanju tretje osi in tudi ne za priključek? Zakaj ni bil sklican zbor občanov pred izdelavo projekta? Krajani bi morali biti pozvani k sodelovanju v vseh fazah nastajanja trase. Kdo so »junaki«, ki so umestili traso in priključek v Podgorju brez vednosti in soglasja krajanov?

Samo tretja os ne bo rešila razvojnih problemov Koroške. To bo predvsem tranzitna cesta od meje z Avstrijo do avtocestnega križa, kjer bo več vozil z vseh koncev Evrope kot pa s Koroške. Pokrajina seveda potrebuje boljše ceste, ker se je do sedaj premalo vlagalo vanje, predvsem pa več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Sedaj iz regije vsak dan odhaja drugam na delo več kot tisoč ljudi in ta »enosmerni promet« se ne bo obrnil, kvečjemu se bo še povečal.

Župan MO Slovenj Gradec (ki ni glavni krivec skrivnostnega umeščanja trase skozi Podgorje) sedaj obljublja krajanom, kaj vse bodo pridobili s tem »projektom«. Menda tudi kolesarsko stezo, ki so jo obljubljali že prejšnji župani več kot dvajset let. Toliko o obljubah. Sicer pa, kam bi v Podgorju umestili kolesarsko stezo, ko pa ste krajane »nagradili« s tretjo osjo in povrh še s priključkom. Podgorje nameravate spremeniti v gmoto železobetonskih stebrov, ograj in jaškov. Nadomestila in opravičila za tako razdiralen poseg ni. Da ne omenjam razočaranja mladih družin, ki so si pred kratkim zgradile nove hiše ob predvidenem priključku na avtocesto z željo, da bodo živele v urejenem in mirnem okolju. Sedaj bodo celo razlaščeni dela lepo urejenih zemljišč. Kdo jim lahko pogleda v obraz? Nihče. Za lepe hiše in urejeno okolico so poskrbeli sami, pa tudi za to, kar imajo, denarja najbrž niso pobrali na cesti.

Za tako prostorsko načrtovanje, kot se ga gredo »cestarji« in njihovi botri iz lokalnega okolja, bi moral nekdo odgovarjati. Sicer pa Podgorčanom še nikoli ni kdo predstavil občinskega prostorskega načrta (OPN), če sploh obstaja, in zato nekateri po dolgem in počez lomastijo po lepo urejenih naseljih in neokrnjeni naravi že dve desetletji. Žal Dars najprej vidi denar in severni del tretje osi mu zelo diši, ker bo menda gradnja zahtevna in zato do sedaj najdražja. Tako bo tudi Koroška imela svoj »Teš 6«, ki bo tako finančno kot tudi okoljevarstveno zelo vprašljiv.

Navdušenci za »razvojne osi« naj si preberejo članek z naslovom Orjaška sežigalnica z deponijo na nebu (Delo, Sobotna priloga, 5. januarja 2019), kjer med drugim piše: »Če bi Norveški vladali slovenski samoizbranci, bi v spregi z Darsom našli tisoč razlogov za zgraditev avtoceste vsaj od Osla do Nordkappa, pa če bi bilo treba kar na stebrih; in še kak ducat 'razvojnih osi' počez 2000 kilometrov dolge države. Našteti podatki so vsaj namig, če ne že kar svarilo, da Sloveniji vlada avtocestno razvojniško brezumje. Drugje očitno znajo drugače in – bolje.«

Bernard Belovič, Podgorje pri Slovenj Gradcu