Tako kot februarja v zadevi, v kateri je tožnik mariborsko podjetje Adco & Dixi, je tudi danes na prostor za priče stopil uslužbenec Verbunda Karlhans Ogertschnig in ponovil, da vremenske napovedi niso nakazovale tako visokih voda, kot so jim bili takrat priča.
Kot je dejal, imajo v družbi vnaprej določena pravila za ravnanje ob visokih vodostajih, ki da so se jih držali tudi v tem primeru. Pri ukrepanju naj bi se ravnali po vremenskih podatkih, ki jih dobijo od avstrijskega meteorološkega inštituta. Od tam namreč dobivajo podatke in napovedi o padavinah ter na podlagi tega računajo, kako ravnati na posameznih hidroelektrarnah.
Padavine so bila precej večje od napovedanih
Ogertschnig je še dodal, da takrat niso dobili nobenih podatkov, ki bi napovedovali tako visoke vode. Dejanske padavine so bile po njegovih besedah precej večje od napovedanih, dodatno težavo pa je predstavljalo še nepričakovano taljenje snega ob visokih temperaturah, ki ga napovedi naj tudi ne bi upoštevale.
Danes pa je pričal tudi vodja obratovanja vseh desetih avstrijskih hidroelektrarn na Dravi Jürgen Türk, ki je povedal, da se sam ne spominja tako visoke Drave in tako velikih pretokov kot novembra pred sedmimi leti. Na vprašanje sodnice je potrdil, da so dotlej v Verbundu imeli pravilnike za poplavno varnost posebej za vsako HE, leto po dogodku pa so posredovali pri pristojnem ministrstvu in na podlagi izkušenj iz omenjenega dogodka sprejeli enoten pravilnik.
Potrdil je tudi, da pozna poročilo meddržavne slovensko-avstrijske komisije, ki je ugotovila, da naj bi pretok Drave v času vrhunca kar za 730 kubičnih metrov na sekundo presegel predpisanega. Kot je dejal, je bil prisoten na zasedanju, ter da je Verbund podal svoje izračune, ki pa niso bili zajeti v končnem poročilu.
Nižji vodostaj pomeni manjšo proizvodnjo
Ko ga je sodnica Andreja Veselič vprašala, ali znižanje vodostaja vpliva na manjšo proizvodnjo, je to potrdil, a hkrati jasno povedal, da v primeru poplavne ogroženosti to ni pomembno in da je takrat na prvem mestu zagotavljanje varnosti.
Zanikal je, da bi njihovo največje zajetje z zmogljivostjo 60 milijonov kubičnih metrov v Kazazah bilo že v času pred poplavami polno, prav tako, da naj bi ga, ko je postalo jasno, da bo prišlo do poplavljanja do konca izpraznili. To po njegovem niti ni mogoče, saj bi pomenilo zrušenje jeza.
Z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) so po njegovih besedah dnevno v stiku, saj jim vsako jutro sporočajo predvideni pretok reke po urah. Tistega dne so to zaradi spreminjajočih se razmer storili vsaj sedemkrat, je dejal Türk.
Sodnica je nov narok razpisala za 23. maj, ko naj bi povabili še nekaj prič, med njimi tudi prvega moža DEM Andreja Tumpeja, od izvedencev pa pričakujejo še dopolnjeno mnenje. Tega sta izdelala Zoran Dimovič, sodni izvedenec za elektroenergetiko, in strokovnjak za vodno gospodarstvo Tomislav Regent, sicer za vsakega tožnika posebej, a se njune ocene seveda ne razlikujejo dosti.
Med drugim v mnenju izpostavljata, da naj bi bil Verbund o povišanih pretokih obveščen že dva dni preden je usodni poplavni val prizadejal ogromno škodo v avstrijskem Labotu in nato še v številnih mestih in naseljih ob Dravi, med drugim pa povzročil tudi hude poškodbe in posledično izpad delovanja hidroelektrarne Formin.
Odvetniki Verbunda sicer skušajo dokazati krivdo upravljavcu elektrarn na slovenskem delu Drave. DEM naj bi bile po njihovem zakrivile tako imenovani sekundarni poplavni val. Nasprotno tam trdijo, da je poplavni val povzročil škodo že v Avstriji, saj so bile posledice v občini Labot izjemne, Verbund pa je v času konice celo polnil akumulacije.
