Sprejem resolucije pomeni prvo uradno odločitev grškega parlamenta o reparacijah, potem ko je premier Aleksis Cipras leta 2015 med volilno kampanjo obljubljal, da se bo lotil tega čustveno nabitega vprašanja.

Resolucija grško vlado poziva k izvedbi ustreznih pravnih ali diplomatskih akcij za izpolnitev vseh zahtev za reparacijo iz druge svetovne vojne. Cipras je sporočil, da bodo Nemčiji posredovali verbalno noto, ki bo omogočila začetek dialoga o vprašanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred poslanci je premier izpostavil, da so reparacije »zgodovinska in moralna dolžnost ter dolžnost v spomin na junake iz preteklosti, še posebej iz časov, ko so skrajna desnica, nacionalizem in rasizem ogrožali Evropo«.

Nemčija bi naj Grčiji plačala 300 milijard evrov

Med 12-urno razpravo vlada ni pojasnila, koliko denarja namerava zahtevati od Nemčije. Leta 2016 je parlamentarni odbor ugotovil, da bi Nemčija morala Grčiji plačati več kot 300 milijard evrov vojne odškodnine za vojne zločine, storjene v Grčiji, vključno s smrtjo 300.000 Grkov, kot tudi za poplačilo posojila, ki so ga nacisti leta 1942 izsilili pri grški centralni banki. S tem, t.i. »okupacijskim posojilom«, ki bi bil danes vreden več kot 30 milijard evrov, so nacisti financirali vojno v Severni Afriki, navaja portal Deutsche Welle.

Oživitev vprašanja bo verjetno okrepila napetosti med državama. Grčija se je za korak odločila po tistem, ko je država avgusta lani po hudi gospodarski krizi izstopila iz programa pomoči, je pojasnil Cipras. Izpostavil je, da je treba na vprašanji gledati ločeno. »Nikoli ne bi mogli postaviti na tehtnico absolutnega zla nacizma,« je poudaril.

Grki za gospodarsko krizo krivijo predvsem Nemčijo

Številni Grki so namreč za dolgo gospodarsko krizo in njene škodljive posledice krivili drastičen varčevalni program, ki so ga državi vsilile partnerske države, med katerimi najbolj krivijo Nemčijo.

Nemška vlada zastopa stališče, da so bila vsa vprašanja, povezana z reparacijo, rešena že pred desetletji. Grčija je leta 1960 podpisala dogovor, v skladu s katerim ji je takratna Zvezna republika Nemčija plačala takratnih 115 milijonov nemških mark odškodnine.

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je v odzivu na grško resolucijo zagotovil, da se Nemčija zaveda zgodovinske odgovornosti za okupacijo. Vendar pa je bilo vprašanje vojne odškodnine »dokončno rešeno, tako pravno kot politično«, je pristavil.

Po odločitvi grškega parlamenta pa se je danes oglasil poljski komisar za reparacije Arkadiusz Mularczyk, ki je poljski parlament pozval k sprejemu ustreznih korakov, da bi tudi Poljska zahtevala vojno odškodnino od Nemčije. Parlamentarna delovna skupina pod njegovim vodstvom že preiskuje tovrstne zahteve do Nemčije, poročilo pa naj bi predstavila letos.

Poljska doslej tovrstnih zahtev Berlinu še ni postavljala, čeprav so člani vladne stranke Zakon in pravičnost od prihoda na oblast leta 2017 že večkrat pozivali Nemčijo k plačilu vojne odškodnine za nacistično okupacijo Poljske med drugo svetovno vojno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.