Oblasti so tako kot ob prvi fazi volitev tudi tokrat močno poostrile varnostne ukrepe. Kljub temu je bila nekaj ur pred odprtjem volišč v zvezni državi Odisha ubita uslužbenka na volišču. Ubili naj bi jo maoistični uporniki.

V osrednji zvezni državi Chhattisgarh so varnostne sile izvedle operacijo v maoističnem taboru sredi gozda, pri čemer so ubile dva upornika, domnevno vpletena v napad na konvoj z volilnim gradivom pred prvo fazo volitev, v katerem je bilo ubitih pet ljudi.

Volitve danes potekajo tudi v Šrinagarju v Kašmirju, kjer za varnost skrbi več tisoč vojakov, pripadnikov paravojaških sil in policistov. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Šrinagar danes mesto duhov, volišča pa so skoraj prazna.

Kašmir je postal ena glavnih tem predvolilne kampanje po februarskem samomorilskem napadu, v katerem je bilo ubitih 40 indijskih vojakov, Indija in Pakistan pa sta se znašla na robu vojne.

Volitve veljajo za referendum o premierju Narendri Modiju iz hindujske nacionalistične stranke Bharatiya Janata (BJP), ki se poteguje za drugi petletni mandat.

68-letni Modi je na eni strani oboževan, na drugi pa ga krivijo za ohranitev delitev med hindujsko večino in okoli 170 milijoni muslimanov v državi, ki je z 1,34 milijarde ljudi po Kitajski druga država na svetu po številu prebivalstva. Njegov glavni tekmec je vodja opozicijske Kongresne stranke Rahul Gandhi, čigar stranka je del koalicije levosredinskih strank Združenega naprednega zavezništva (UPA).

Modi je stranko pred petimi leti povedel do zgodovinske zmage - absolutne večine prvič po letu 1984 z 282 sedeži od 428 v lok sabhi. Najstarejša stranka v državi, ki kroji indijsko politiko že vse od osamosvojitve te nekdanje britanske kolonije, Kongresna stranka, pa je utrpela najhujši poraz s samo 44 osvojenimi sedeži, potem ko je imela 206 poslancev.

Volitve potekajo v sedmih fazah zaradi tehnične zahtevnosti spričo velikega števila volivcev, pa tudi tveganja nasilja v državi, v kateri je bilo samo leta 2016 ubitih sto politikov ali predstavnikov strank, pa tudi zaradi oboroženih uporov v najmanj devetih zveznih državah.