Znanstveniki so za potrebe raziskovanja s pomočjo sistema, ustvarjenega na ameriški univerzi Yale, skozi možganske celice 32 prašičev štiri ure po zakolu spustili sintetično kri. V tej krvi so bila zdravila za ustavitev smrti možganskih celic in kisik. V možgane so jo dozirali v ritmu, ki je posnemal srčni utrip, dozirali pa so jo šest ur.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature, je pokazala, da je smrt možganskih celic mogoče upočasniti in da so nekatere možganske povezave lahko znova vzpostavljene. Odkrili so delujoče možganske povezave, prašičji možgani, napolnjeni z sintetično krvjo, pa so porabili enako količino kisika kot je za možgane običajno. V osnovi gre še vedno za mrtve možgane, izpostavljajo pri BBC.
Proces umiranja možganskih celic je postopen
Ob takšnih raziskavah se pojavljajo tudi vprašanja, povezana z etiko. Prašičev v namene tega eksperimenta niso vzgojili v laboratoriju, ampak so jih vzeli iz mesnopredelovalne industrije. Znanstveniki so dejavnost v možganih ves čas nadzorovali, če bi zaznali višje živčne dejavnosti v možganih, bi z anestetikom končali eksperiment.
Ugotovitve raziskave pod vprašaj postavljajo tudi idejo o tem, da možgani takoj ob smrti odmrejo, torej takrat, ko do njih kri več ne doteka. Znanstveniki pa niso zaznali signalov, ki bi kazali na zavedanje.
»Pokazali smo, da je proces umiranja možganskih celic postopen,« je povedal profesor nevroznanosti na univerzi Yale Nenad Sestan in pojasnil, da so ugotovili še, da se nekateri procesi v možganih lahko preložijo, ohranijo ali delujejo v obratni smeri. Znanstveniki upajo, da jim bodo ugotovitve pomagale pri obravnavi bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, tistih, ki jih je prizadela možganska kap ali pa otrok, ki imajo ob rojstvu težave s pomanjkanjem kisika, še piše BBC.
