Združene države so danes napovedale, da bodo z začetkom maja dovolile ameriškim državljanom kubanskega rodu pri ameriških sodiščih tožiti katero koli tuje podjetje, ki vlaga na Kubi in pri tem uporablja gospodarske strukture, ki so bile pred letom 1959 v njihovi lasti in so bile po zmagi kubanske revolucije nacionalizirane. Ocene govorijo, da bi to lahko sprožilo 200.000 tožb, ki bi preplavile ameriška sodišča in še poslabšale odnose ZDA z nekaterimi deli sveta, v prvi vrsti z Evropo.
Tožbe so mogoče po 3. členu tako imenovanega zakona Helms-Burton iz leta 1996. Ta člen doslej ni bil še nikoli uporabljen, saj so vsi predsedniki od Billa Clintona naprej v skladu s svojimi pristojnostmi izvajanje člena vsakič znova preložili za pol leta. To so počeli zaradi bruseljskega pritiska za zaščito evropskega kapitala pa tudi pritiska drugih delov sveta. Z 2. majem se bo to spremenilo. »Celovito izvajanje 3. člena predstavlja priložnost za dosego pravice kubanskih Američanov, ki že dolgo iščejo rešitev izpod Fidela Castra in njegovih lakajev, ki so zasegli lastnino brez odškodnine,« je danes dejal ameriški zunanji minister Mike Pompeo.
Po ocenah nekaterih medijev bi to lahko sprožilo več kot 200.000 tožb z zahtevki za več milijard ali deset milijard dolarjev odškodnine, ki bi jih morala kubanskim pribežnikom v ZDA izplačati tuja podjetja. Ni pa jasno, kako bodo na tožbe gledala ameriška sodišča.
Evropska unija grozi s povračilnimi ukrepi
Evropska komisija se je ostro odzvala s pismom, naslovljenim na Pompea. V njem zelo jasno sporoča, da bo uvedla povratne ukrepe, vključno z možnostjo zaplembe premoženja ameriških podjetij, ki delujejo v Evropi, da bi kompenzirali nastalo škodo, povzročeno evropskim kapitalskim naložbam na Kubi. V pismu, ki sta ga podpisali visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini ter komisarka za trgovino Cecilia Malmström, piše: »EU bo prisiljenja uporabiti vse instrumente, ki jih ima na voljo, da zaščiti evropska podjetja.« Po navedbah španskega časopisa El Pais, ki je imel dostop do vsebine pisma, Bruselj grozi tudi s tožbo proti ZDA pred Svetovno trgovinsko organizacijo.
Velika večina evropskih podjetij na Kubi po ameriških trditvah ne bo čutila ukrepa. Najbolj bi bile na udaru španske kapitalske naložbe, ki vsako leto na otoku investirajo okoli 300 milijonov dolarjev, predvsem na področju turizma. Če bi neka ameriška hotelska veriga pri sodišču v ZDA vložila zahtevek za odškodnino od neke evropske hotelske verige, bi ta lahko zahtevala pri evropskem sodišču od ameriške verige izplačilo enake vsote, opozarjata komisarki. To bi dodatno prispevalo k zaostritvi ne najboljših odnosov med ZDA in EU.
Precej prizadeta bi lahko bila tudi podjetja iz Kanade, ki se je prav tako kritično odzvala na odločitev Washingtona. V Havani pa so odločitev Trumpove vlade označili za »napad na mednarodno pravo«.
Posredni napad na Madura
ZDA so danes napovedovale tudi nove sankcije proti Kubi. Pompeo je dal vedeti, da so ukrepi odgovor na kubansko pomoč venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Cilj Trumpove administracije, ki meni, da je kubanska vlada odgovorna za preživetje Madura, je, da je treba najprej opraviti z Venezuelo in potem s Kubo. Zato so ZDA z novimi sankcijami že doslej povečevale pritisk na ta karibski otok, ki je že skoraj 60 let pod njihovim ekonomskim embargom. Sankcije se na Kubi občutijo, saj občasno primanjkuje nekaterih osnovnih izdelkov, kot so moka, jajca, olje, piščanci in nekatera zdravila. Zaradi 50-odstotnega padca dobave nafte iz Venezuele začenja primanjkovati tudi goriva. Odvisnost kubanskega gospodarstva od Venezuele je velika. Padec Madurove vlade bi po mnenju nekaterih ekonomistov za Kubo lahko pomenil tudi 10-odstotno zmanjšanje BDP. »Kuba je že dokazala, da zmoremo in da lahko zmeraj zdržimo, se borimo in zmagamo,« je minuli teden dejal Raul Castro. Vseeno se država pripravlja na splošno pomanjkanje in gospodarsko stisko, podobno tisti, ki jo je doživljala po razpadu Sovjetske zveze.
