»Kot je razumeti zadnji predlog prometnega režima na obnovljenem Glavnem trgu, bomo nekateri stanovalci in poslovni subjekti ostali brez dostopa z vozilom do naših objektov, razen v času dostave, in še to s posebno dovolilnico občine,« nam je potarnala naša bralka (njeno ime hranimo v uredništvu). Edini dostop do njenega objekta je po Glavnem trgu. Če bo občinski svet dal zeleno luč županovemu predlogu, bo Glavni trg odslej zaprt za promet in bo morala svoje vozilo puščati v zalednih ulicah. Pa to ni edini primer. »Ne le da ne bo dostopa, s tem bodo ne nazadnje bistveno manj vredne tudi naše nepremičnine,« dodaja.
Promet le po zalednih ulicah
Po zadnjem predlogu naj bi motorni promet potekal le po zalednih ulicah, večinoma enosmerno, Glavni trg pa bo postal območje za pešce. Po njem bo motorni promet dovoljen le za časovno omejeno dostavo ob delavnikih in sobotah med 6. in 10. uro ter za intervencijo. Dostavo bodo lahko vršila le vozila oziroma posamezniki s posebno dovolilnico. Kot dodajajo na rotovžu, bodo za stanovalce ožjega mestnega jedra in uporabnike prostorov parkirišča zagotovili v zalednih ulicah in bodo »varovana« s potopnimi stebrički.
Toda tako večina stanovalcev kot podjetnikov se boji, da bo mesto z novim prometnim režimom popolnoma zamrlo. Kot smo že poročali, poslovni subjekti v starem mestnem jedru večinoma beležijo bistveno slabši obisk, odkar se je občina jeseni 2017 lotila obnove Glavnega trga. S prepovedjo prometa pa se bojijo, da bodo ostali še brez te peščice obiskovalcev, ki še prihaja v staro mestno jedro. Zato niso kaj veliko pomišljali, ko so jim stanovalci Glavnega trga prejšnji teden v podpis prinesli pobudo za odprto mesto. V ponedeljek so jo s 87 podpisi odnesli na občino. Predlagajo uvedbo takšnega režima, kot je bil sprva predviden, to je enosmerni promet s Florjanovega trga mimo Hiše kulinarike na Glavni trg in nato proti Kandijskemu mostu.
Na Glavni trg z električnim »kavalirjem«
»Meni osebno je zdaj, brez tolikšnega prometa, sicer lepo. Prvič po 40 letih lahko okna odprem tudi čez dan. Če zadevo gledam z ekonomskega vidika, pa bo trg prav gotovo umrl. Nekako smo se navadili stanovanja zračiti ponoči, podnevi pa imeti okna pač zaprta. In smo to do določene mere pripravljeni početi še naprej,« pravi I. S., stanovalec z Glavnega trga. »Nam je v interesu, da mestno jedro ostaja dostopno vsem in da živi.« Kot poudarjata sogovornika, niso a priori proti zaprtju Glavnega trga, toda naj bo zapora šele takrat, ko bo zagotovljena primerna okoliška infrastruktura, od zadostnih parkirišč v bližini mestnega jedra do ureditve javnega potniškega prometa, obvoznice, novega mostu.
Župan Gregor Macedoni pojasnjuje, da brezplačno parkiranje za obiskovalce v zalednih ulicah, kot je veljalo v času prenove Glavnega trga, ostaja tudi naprej. Kot pomembno novost izpostavlja električno vozilo tipa kavalir, ki bo po potrebi oziroma na klic vozilo uporabnike z bližnjih parkirišč na Glavni trg in bo prilagojeno tudi invalidom. »Občinskemu svetu predlagamo, da Glavni trg opredeli kot površino za pešce in kolesarje. S tem sledimo pobudi in želji večine občanov. Vodili smo intenziven dialog s ključnima skupinama v ožjem središču, to je s stanovalci in podjetniki oziroma s krajevno skupnostjo in Zavodom Grem v mesto. Pozvali smo jih k predložitvi predlogov in, vsaj kar zadeva stanovalce, večji del predlogov upoštevali. Hkrati smo skušali odgovoriti na večino pobud podjetnikov, kako bi jim tudi v režimu brez prometa omogočili normalno poslovanje,« dodaja Macedoni.
