V Franciji je od leta 1905 država lastnica okoli 90 katedral, tudi notredamske v Parizu, ki jo je v ponedeljek poškodoval požar, ne pa notranje opreme, ki je last škofij. Tako bi morala država prispevati denar za popravilo in obnovo delno uničene katedrale Notre-Dame. Za zdaj so stroški obnove, ki naj bi trajala 10 ali 15 let (gotovo pa ne samo pet let, kot bi rad videl predsednik Emmanuel Macron), ocenjeni na milijardo evrov, verjetno pa bodo še precej višji. V zavarovalnici Lloyd's so za Reuters dejali, da bi bila cena obnove lahko podobna kot v primeru obnove britanskega parlamenta – do osem milijard evrov.
Katedrala ni bila zavarovana, kar pomeni, da je država porok sama sebi. Težko bo breme škode prevaliti na podjetje, katerega zaposleni naj bi med obnovitvenimi deli na strehi povzročili požar. Njihovo odgovornost bo namreč težko dokazati. Sploh je velika verjetnost, da je do požara prišlo zaradi slabe električne napeljave. Tisti, ki je napeljal elektriko, pa je odgovoren deset let po koncu del.
Na srečo francoskih javnih financ, ki so že vsaj deset let v zelo slabem stanju, so samo v prvih 24 urah po požaru štiri družine francoskih milijarderjev za obnovo katedrale zbrale 600 milijonov evrov. Zbrana vsota – pri čemer je pomagalo tudi na stotine ustanov in podjetij ter na tisoče ljudi iz Francije in z vsega sveta – pa je danes že dosegla milijardo evrov.
Zbadljiva zahvala za milijone
Predstavniki sindikatov, dobrodelnih organizacij in rumenih jopičev pa obžalujejo, da je v zadnjih letih vse manj denarja za karitativno dejavnost in socialno šibke (samo v Parizu je 3600 brezdomcev), medtem ko se je takoj našlo veliko denarja za katedralo, država pa se je zaradi nje pripravljena odpovedati tudi delu svojih davčnih prihodkov. Po novem bo vlada namreč še povečala davčne olajšave za donacije. Milijarder François-Henri Pinault, ki je prispeval 100 milijonov za obnovo katedrale, se je sicer zaradi očitkov, da mu gre samo za davčne olajšave, tem odpovedal.
Posebno zanimiva je bila »zahvala« darežljivim francoskim milijarderjem oziroma podjetjem za več sto milijonov evrov s strani upravljalcev Sklada očeta Pierra. Gre za znamenitega francoskega duhovnika, ki se je v desetletjih po drugi svetovni vojni boril proti revščini in katerega pogreb je bil prav v notredamski katedrali. »Hvala vam za 600 milijonov za notredamsko katedralo, Kering, Total, LVHM in L'Oreal. Zelo smo namreč navezani na kraj, kjer je bil pogreb očeta Pierra. A prav tako smo navezani na njegov boj. Če bi torej vi dali samo odstotek tega denarja za reveže, bi bili mi presrečni,« so bili med vrsticami nekoliko pikri pri skladu.
Sicer pa v Franciji in tudi v Parizu ni denarja niti za vzdrževanje številnih starodavnih cerkva in za obnovitvena dela v njih. Skratka, v tem oziru Francozi premalo skrbijo za svojo kulturno dediščino. Francoski restavratorji in umetnostni zgodovinarji si morajo pogosto pomagati z organiziranjem lota, da bi prišli do potrebnih sredstev.
Vse ob svojem času
Francoska vlada je medtem povabila arhitekte z vsega sveta, naj prispevajo svoje zamisli za obnovo stolpiča nad streho Notre-Dame, ki je zgorel in se podrl. Predsednik Emmanuel Macron je v torek zvečer v šestminutnem televizijskem nagovoru, ki ga je spremljalo 14 milijonov Francozov, izrazil željo, da bi bila cerkev obnovljena v petih letih. Požar na katedrali pa je predstavil kot priložnost za Francoze, da se povežejo in »postanejo boljši«. Obljubil je, da bo v naslednjih dneh sporočil, katere ukrepe namerava sprejeti po dvomesečni nacionalni razpravi o zahtevah rumenih jopičev, v kateri je s svojimi predlogi sodelovalo 1,5 milijona Francozov. »A za to ni čas danes,« je dodal. Želi, da se po požaru v katedrali čustva umirijo, preden bo politika spet dobila svoje mesto.
Svojo predstavitev ukrepov, ki bi jo moral imeti v ponedeljek zvečer, a jo je zaradi požara odpovedal, bo imel Macron najbrž prihodnji teden. Verjetno pa bo delno uničenje čudovite gotske katedrale pustilo posledice v premišljanju Francozov in morda se Macronu odslej ni treba več bati, ker ne bo mogel zadovoljil zahtev po nižjih davkih in višjih izdatkih zlasti za zdravstvo (Francija ima največji proračunski primanjkljaj v EU).
