»Name nihče ni izvajal nobenega pritiska,« je danes zagotovil predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, vprašan glede izjav predsednika sodnega senata v zadevi Milko Novič Zvjezdana Radonjića. Ta je, kot je znano, ob razglasitvi sodbe, s katero je bil Novič oproščen umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, precej besed namenil pritiskom, ki naj bi jih bil deležen vse od začetka sojenja. In to zato, ker je želel soditi pošteno. Po sodnikovih besedah so na Pogačnika pritiskali, naj ga izloči iz postopka, disciplinira, bile naj bi tudi grožnje z disciplinskimi in drugimi postopki. »Za domnevne sodnikove izjave za zdaj vem samo iz medijev. Očitki so takšne narave, da jih moram vzeti maksimalno resno, po drugi strani pa potrebujem vse relevantne informacije, preden podam kakšne zaključke ali ukrepe. Zato sem sodnika prosil, naj se do teh navedb, ki naj bi jih izrekel, opredeli in mi do jutri posreduje pojasnilo,« je pojasnil Pogačnik.
Zahteva za izločitev ni nedovoljen pritisk
Med tistimi, ki so izvajali pritisk, je bilo po Radonjićevih besedah specializirano tožilstvo (SDT). Pogačnik je razložil, da je to sredi januarja zahtevalo izločitev sodnika. Pritožilo se je na način vodenja glavne obravnave, zaradi česar naj bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodnika. Predsednik je zahtevo zavrnil. Kasneje je dobil še vlogo vodje SDT Harija Furlana, češ da so v sodnikovem ravnanju elementi kršitve sodniške etike in disciplinske kršitve. Dokument je odstopil komisiji za etiko in integriteto pri sodnem svetu (ki ni kaznovalni organ), a odločitev še ni bila sprejeta. »To je bilo vse. Z vodjo SDT se nikoli nisva osebno srečala, niti ne s tožilko, ki je zastopala primer, ne s pooblaščencem, ne z Jamnikovo vdovo, čeprav je bila ta želja prisotna. Da ne bi prišlo do vtisa, da se kar koli odloča zunaj sodne dvorane,« je dejal predsednik sodišča.
Sodnikove navedbe o pritiskih v obliki zahtev za njegovo izločitev iz sojenja (poleg SDT jo je vložil tudi pooblaščenec oškodovanke, a jo je Radonjić zavrnil, ker ni stranka v postopku), je komentiral z besedami, da se sodniki s tovrstnimi predlogi srečujejo dnevno. »To ni nedovoljen pritisk, čeprav je za sodnika lahko moteča okoliščina,« je dejal in dodal, da različni ljudje različno dojemajo različna ravnanja. Kar zadeva domnevne sodnikove strahove, da bo zaradi poštenega sojenja uničena njegova kariera in da sledi njegov suspenz, je odvrnil, da je poštenost sojenja eden osnovnih postulatov delovanja sodišča. Zaradi tega ne sme biti deležen ukrepov. »Po mojih informacijah zoper njega ne teče noben disciplinski ali kazenski postopek,« je dejal. Razložil je tudi, da se v primeru posega v njegovo neodvisnost lahko obrne na sodni svet. »Sodnik takšnega predloga ni podal, sodni svet me o tem vsaj ni obvestil,« je izjavil Pogačnik.
O odnosu in ugledu
Z vrhovnega sodišča so nam sporočili, da o pritiskih uradno niso seznanjeni, pač pa zgolj prek medijev. Zato so Pogačnika že prosili, naj jih seznani z ugotovitvami. »Če bi se izkazalo, da sodnikove navedbe držijo, bi bilo po mnenju predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča vsekakor nedopustno in bi terjalo ustrezno reakcijo, skladno s sodniško zakonodajo, ki zagotavlja neodvisnost sojenja,« so sporočili.
Odzvali so se tudi na SDT. Sporočili so, da jih je sredi januarja Radonjić z dopisom pozval, naj v zadevi Novič določijo drugega tožilca, ker naj bi se tožilka Blanka Žgajnar na enem od narokov vedla nedostojno. Vodja je zamenjavo zavrnil. Tožilka je dva dni pozneje vložila zahtevo za izločitev sodnika zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti. V začetku februarja pa je vodja SDT od predsednika sodišča zahteval ustrezno ukrepanje zoper sodnika, češ da je na naroku sredi januarja in v odzivu na zahtevo za izločitev izrekel in napisal neprimerne in neresnične trditve in zaključke o Žgajnarjevi, vodji SDT in predsedniku Pogačniku. Grobo naj bi kršil načeli kodeksa sodniške etike, ki govorita o odnosu sodnika do udeležencev v postopku in ugledu sodstva, ki naj bi ga sodnik varoval s svojim zgledom.
