Trump trdi, da bi resolucija oslabila njegove izvršilne pristojnosti in ogrozila življenja ameriških državljanov, poročajo tuje tiskovne agencije.
V resoluciji o vojnih pooblastilih je ameriški kongres od predsednika Trumpa zahteval, da v 30 dneh umakne ameriške sile iz konflikta v Jemnu.
Na veto predsednika ZDA so se danes odzvali uporniški Hutiji in poudarili, da Trumpov veto kaže, da so ZDA v ozadju vojne v Jemnu. »Veto dokazuje ne samo, da so ZDA vpletene v vojno v Jemnu, pač pa tudi za odločitvijo o začetku vojne. Ostali so sledili tej odločitvi in izpolnili želje ter ambicije ZDA,« je tvitnil tiskovni predstavnik Hutijev Mohamed Abdelsalam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Abdelsalam, ki je tudi vodja delegacije upornikov na mirovnih pogovorih pod vodstvom Združenih narodov, je ZDA hkrati pripisal odgovornost za »pokole, zločine in nepravično obleganje Jemna«.
Bela hiša je že ob napovedi Trumpovega veta ob sprejemu resolucije v senatu sporočila, da gre za poseganje v predsednikova pooblastila in spodkopavanje boja proti skrajnežem. Kongres verjetno ne bo uspel zbrati potrebne dvotretjinske večine, da bi veto ovrgel.
Nasprotovanje Trumpovi politiki do Jemna naraslo po umoru Hašokdžija
Nasprotovanje v kongresu Trumpovi politiki do Jemna se je okrepilo lani, po umoru savdskega novinarja Washington Posta Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu.
ZDA Savdski Arabiji v vojni v Jemnu nudijo logistično podporo, kot je polnjenje letal z gorivom v zraku, odkrivanje tarč in podobno.
Jemen, ena najrevnejših arabskih držav na svetu, je od leta 2014 prizorišče vojne med vladnimi silami, ki imajo podporo Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ter hutijskimi uporniki, ki jih podpira Iran.
Ameriški kongresniki so vojno obsodili kot humanitarno katastrofo. Človekoljubne organizacije ocenjujejo, da je med vojno umrlo 85.000 otrok zaradi lakote, bolezni in konflikta. Država je na robu lakote, okoli 80 odstotkov prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč. V spopadih je umrlo več tisoč civilistov, tudi v napadih savdskih letal.
Gre za drugi veto, ki ga je vložil Trump, potem ko je marca podpisal veto na predlog kongresnega zakona proti razglasitvi izrednih razmer, ki jih je sam uvedel zaradi prerazporejanja proračunskih sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko. Predstavniški dom ameriškega kongresa je sicer nato še drugič zavrnil razglasitev izrednih razmer, vendar nasprotnikom poteze ZDA Donalda Trumpa ni uspelo zbrati dovolj glasov za preprečitev predsednikovega veta.
