Na to, da bi ji kdo želel ukrasti avtomobil, ni niti najmanj pomislila, piše novinarka Katja Petrovec v novi številki Nedeljskega dnevnika. Toda tat je avtomobil že povsem pripravil na odvoz, pa ga je nekaj očitno zmotilo, zato je moral odreagirati hitro in je sledi za sabo prekril kar z gasilnim aparatom. Tudi v drugem primeru poskusa kraje, ki se je zgodil isto noč v Šempetru v Savinjski dolini, je storilec svoje sledi prekril z gasilnim aparatom.

»Primerov, podobnih zadnjima v Žalcu in Šempetru, na našem območju že vrsto let nismo obravnavali. Šlo je za poskusa tatvine starejših vozil, ki jih storilci praviloma ne kradejo pogosto,« je dejala Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostmi na celjski policijski upravi, kjer so poleg omenjenih dveh poskusov tatvine letos našteli še enega. Sicer so na Celjskem letos obravnavali devet tatvin avtomobilov. V štirih primerih je šlo za osebna vozila renault clio, dvakrat za osebna vozila znamke Škoda, enkrat za renault capture, audi in VW passat. »Najbolj so v nemilosti avtomobili znamke Renault. Storilci so jih najpogosteje kradli na območju policijskih postaj Celje, Žalec in Velenje. Sicer pa položaj na Celjskem ni alarmanten, saj v zadnjih letih zaznavamo upad tatvin osebnih avtomobilov,« je dodala Trbulinova.

Simon Mrak je eden redkih ali celo edini detektiv pri nas, ki se ukvarja s krajami vozil, in to že skoraj dve desetletji. »Vedno je največ ukradenih vozil tistih, katerih tržni delež je največji, predvsem med dragimi vozili,« je pojasnil. »Najpomembnejši dejavnik je starost. Vozilo, starejše od osem let, ni več zanimivo za tatove, ker je rezervnih delov zanje na trgu dovolj in so cene neoriginalnih novih delov precej nižje od tistih, ki jih ponujajo preprodajalci starih delov.« S tem je sogovornik že nakazal, kaj se povečini zgodi z ukradenimi avtomobili. »Večinoma ostanejo v Sloveniji. Po izsledkih strokovnjakov gredo v glavnem v rezervne dele in kasneje v odpadno železo. Tatovi jih takoj prodajo naprej tistim, ki se ukvarjajo z rezervnimi deli, in to je v Sloveniji še vedno dober posel,« je pojasnil Mrak.

Tudi znani podatki celjske policije so podobni, preprodaja po delih je pogosta. »Nekatera vozila pa storilci preuredijo za vozila, ki so bila udeležena v prometnih nezgodah, ali ponaredijo različne identifikacijske številke in jih nato prodajo,« je razložila Trbulinova.

Naša bralka, čeprav je splošno znano, da so Volkswagnovi golfi zaželena tarča tatov, tudi za preprodajo v nekdanje jugoslovanske republike, svojega golfa ni imela zavarovanega proti kraji, prav tako ni imela v vozilu nameščene alarmne naprave, avto pa je skoraj vedno parkirala na istem parkirnem prostoru, ki ni bil niti dovolj osvetljen niti viden iz bloka. Tatovi pretirano težkega dela torej niso imeli.

Slovenske koče še iz udarniških časov

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj o papežu in velikonočnih praznikih meni frančiškanski pater Pavel Jakop, kako se na letošnjo sezono pripravlja direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, kakšna prihodnost čaka slovenske planinske koče in domove, ki so že zelo zastareli, kako je pokanje s karbidom pred velikonočnimi prazniki nevarno, katere prisluškovalne afere so nas razburjale v preteklosti – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.