Ponedeljkov požar ni uničil le dveh tretjin strehe in precejšnjega dela lesene notranjosti Notre-Dame, temveč je ogrozil tudi številne umetnine in druge predmete, ki so jih hranili v katedrali. Za nekatere se že ve, da so jih pravočasno rešili, med njimi je relikvija trnove krone, ki naj bi jo nosil Kristus pred križanjem, toda usoda mnogih drugih je še nejasna – oziroma jo bo mogoče natančno oceniti šele v prihodnjih dneh in mesecih. To na primer velja za številne kipe v glavni ladji katedrale pa tudi za različne reliefe, rezbarije, liturgične predmete in dekorativne elemente.

Negotovost okoli treh slavnih rozet

Negotovost obkroža tudi nekatere znamenitosti, ki so se ognjenim zubljem povsem izognile, vendar še ni znano, kakšno škodo so na njih povzročili vročina, dim, voda ali staljeni svinec, ki je padal nanje. To med drugim velja za tri slavne rozete (velika okrogla okna z barvnimi vitraži) iz 13. stoletja, na katerih so biblijski motivi. Najmanjša med njimi je na zahodni strani katedrale in zanjo se dokaj zanesljivo ve, da je bila končana nekje okoli leta 1225, najbolj znana pa je največja rozeta na južni strani, ki meri skoraj 13 metrov in je sestavljena iz 84 steklenih delov. Ta je bila že sicer v preteklosti nekoliko poškodovana v raznih požarih. Četudi jih ogenj ni dosegel, se po prvih opažanjih dozdeva, da so se zaradi vročine vsaj na nekaterih predelih stalile svinčene pregrade, ki držijo skupaj poslikane steklene dele, zelo verjetno je na posameznih mestih razpokalo tudi steklo, toda natančnih ugotovitev še ni.

Velike orgle, znamenita zvonika in bakreni kipi

Še vedno stojijo tako imenovane Velike orgle, ki imajo 8000 piščali in so bile postavljene leta 1401, od takrat pa so bile večkrat predelane in obnovljene. Četudi se jih ogenj ni niti dotaknil, je vseeno vprašanje, koliko škode so utrpele zaradi polivanja z vodo, je pojasnil André Finot, tiskovni predstavnik katedrale.

Nedotaknjena sta ostala zvonika na zahodni strani katedrale, saj se požar do tja ni razširil, zato tudi niso bili ogroženi znameniti notredamski zvonovi. Največji med njimi, imenovan Emmanuel, tehta več kot 23 ton, pod strop pa so ga dvignili leta 1685. Po srečnem naključju pa so na varnem tudi bakreni kipi, ki so obkrožali porušeni stolp – skoraj tri metre visoke skulpture dvanajstih apostolov in štirih evangelistov so pred le nekaj dnevi umaknili, da bi jih obnovili.

Relikvije zavetnikov Pariza verjetno zgorele

Notre Dame hrani tudi različne relikvije, povezane s Kristusovim križevim potom. Med njimi naj bi bili tudi košček križa, na katerem je umrl, žebelj, ki naj bi bil uporabljen pri križanju, in celo trnova krona, ki naj bi jo nosil pred križanjem. Že med požarom so tako gasilci in policisti oblikovali živo verigo, da so iz notranjosti rešili različne neprecenljive predmete – med njimi tudi omenjeno trnovo krono, ki so jo v zlati skrinjici hranili v zakladnici katedrale, na ogled pa je bila enkrat na mesec. Po tistem, ko so jo uspešno odnesli iz dosega zubljev, so jo shranili v bližnji mestni hiši. Na varnem je tudi ogrinjalo, ki naj bi ga nosil kralj Louis IX., ko je krono leta 1238 prinesel v Pariz.

Za nekatere druge umetnine se že ve, da niso imele enake sreče. Gasilci so sporočili, da so bile nekatere večje slike (večinoma iz 17. stoletja) preprosto pretežke, da bi jih lahko sneli z zidov v notranjosti katedrale in odnesli ven. V stolpu, ki se je zrušil v ognju, pa so bile hranjene relikvije sv. Genovefe in sv. Denisa, zavetnikov Pariza. Med njimi so bili na primer ostanki kosti, zob in las teh dveh svetnikov; zdaj je od njih zelo verjetno ostal le pepel. Nedvomno pa je uničenih še veliko drugih predmetov.

Francija Notre-Dame požar dragocenosti rozeta orgle zvonik relikvije