Gospodarstvi Evrope in ZDA se sodeč po zadnjih objavah še vedno upočasnjujeta. Podobno velja za Kitajsko, kjer se je denimo prodaja avtomobilov marca znižala že deveti mesec zapored (–6,9 odstotka glede na predhodno leto). To je v nasprotju s kapitalskimi trgi, ki kažejo povsem drugačno sliko. Lepe donosnosti pomembnejših delniških indeksov namreč nakazujejo na skorajšnjo pospešitev globalne gospodarske rasti, kar so prejšnji teden nakazale tudi nekatere objave.
Predsednik Xi Jinping je še nedavno s pritiski na tamkajšnji bančni sektor želel upočasniti prehitro rast posojil nefinančnim družbam in s tem zmanjšati odvisnost od investicij. Toda ti ukrepi so v kombinaciji s trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA upočasnili gospodarsko rast, kar je povečalo nezadovoljstvo med Kitajci. Tamkajšnja administracija je na ohlajanje drugega največjega gospodarstva, kot že nekajkrat doslej, odgovorila z različnimi fiskalnimi in denarnimi spodbudami, ki kažejo prve rezultate. Najprej so pred dvema tednoma objave prvič po nekaj mesecih pokazale na rast kitajske proizvodne aktivnosti, ki nezanemarljivo vpliva tudi na preostali svet. V preteklem tednu pa sta za pozitivna občutja poskrbeli še objavi o količini denarja v obtoku in znesku novoodobrenih posojil, ki sta močno presegli najbolj optimistična pričakovanja vlagateljev. To kaže, da je kitajska politika resna v namenih. Nadaljevanje kreditne ekspanzije bi namreč prek rasti tamkajšnjih investicij, proizvodnje in uvoza spodbudilo tako trge v razvoju, ki denimo na Kitajsko izvažajo kovine, kot tudi izvozno usmerjeno evrsko gospodarstvo.
Trenutno stanje v območju evra ni alarmantno, kar je na sredinem zasedanju poudaril tudi predsednik ECB Mario Draghi, možnost recesije pa je kljub ohlajanju gospodarstva majhna. S padajočo stopnjo brezposelnosti v evrskem območju namreč raste potrošnja, kar posredno kaže tudi storitveni sektor, ki ima največjo utež v gospodarstvu in se še vedno krepi. Po drugi strani je Draghi opozoril na negativen vpliv geopolitičnih tveganj in upočasnjevanja trgov v razvoju na območje evra, predvsem njegov proizvodni del. Posledično je Draghi sporočil, da je z namenom dviga stopnje inflacije proti ciljni še vedno potrebna ohlapna denarna politika. Hkrati je poudaril ohranitev pripravljenosti za nove ukrepe, če bi bilo to potrebno. Ob vsem povedanem so trgi prilagodili svoja pričakovanja glede obrestnih mer. Po novem pričakujejo rahlo znižanje obrestne mere, ki jo poslovne banke plačujejo za depozite pri centralni banki, v še bolj negativno območje.
Tri tedne po sestanku odbora ameriške centralne banke za odprti trg (FOMC), kjer med drugim odločajo o ključni obrestni meri, je bil objavljen še zapisnik sestanka. Potrpežljivost pri prihodnjih dvigih je ključni signal guvernerjev Feda, ki v preostanku leta ne pričakujejo niti novih dvigov niti morebitnih znižanj ključne obrestne mere.
Pretekli teden se je začela tudi sezona objav poslovnih rezultatov družb za prvo letošnje četrtletje. Banka JPMorgan je z rekordnim četrtletnim dobičkom prispevala k optimizmu na borzi ob koncu tedna, saj je tečaj delnice te družbe po objavi porasel za več kot 4 odstotke.
