V začetku junija bo Slovenija gostila četrti vrh Pobude treh morij, v katero se je leta 2016 povezalo 12 članic iz srednje in vzhodne Evrope med Baltikom, Črnim in Jadranskim morjem. To bo daleč največji politično-gospodarski dogodek v Sloveniji v zadnjih letih. Večji bo od letošnjega zasedanja Trilaterale v Ljubljani in od vsakoletnega zasedanja Blejskega strateškega foruma. Predsednik države Borut Pahor kot gostitelj tokratnega politično-gospodarskega foruma, s katerim poskušajo države skozi projekte na področju prometa, digitalizacije in energetike izboljšati svojo povezanost, pričakuje visoko politično udeležbo.
Tokratnega srečanja se bodo udeležili skoraj vsi predsedniki sodelujočih držav v pobudi; svoje udeležbe še nista potrdila avstrijski predsednik Heinz Fischer in madžarski predsednik Janoš Ader, čakajo tudi še na odgovor iz Slovaške. Sodelovalo bo 500 poslovnežev, vlagateljev ter predsedniki ali podpredsedniki Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Evropske investicijske banke (EIB) in Svetovne banke (WB). Pričakujejo tudi predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Slovenija bo vabila vlagatelje s petimi projekti
Deset dni po evropskih volitvah bodo evropski voditelji razen o regionalnih vprašanjih razpravljali tudi o prihodnji politični podobi Evrope. Morda bodo zaradi aktualnega dogajanja v Evropi in svetu sprejeli tudi kakšno posebno politično deklaracijo, a to bo jasno v prihodnjih tednih. Glavni cilj srečanja bo pokazati, da je po letih načrtovanja, kako nadoknaditi razvojni zaostanek za zahodno Evropo, Pobuda treh morij končno prešla k dejanjem.
Medtem ko se bodo politiki na Brdu pri Kranju posvetili politični razpravi, se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani govorilo o poslih in se jih tudi sklepalo. Gostitelj tega dela srečanja bo premier Marjan Šarec. Iz nabora projektov Pobude treh morij bo vsaka država lahko predstavila po dva svoja projekta, za katera si bo na srečanju prizadevala za posebno pozornost vlagateljev. Po lanskem vrhu v Bukarešti, kjer je potekal prvi poslovni forum pobude, naj bi ljubljanski prinesel bolj oprijemljive rezultate. Slovenija bo kot gostiteljica srečanja lahko predstavila celotno peterico projektov, ki jih je vključila med 48 prednostnih projektov Pobude treh morij: drugi tir Divača–Koper, obnovo železniškega vozlišča Ljubljana, plinsko povezavo med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalno avtocesto 5G.
Sklad še ni dogovorjen
Forum bo tudi priložnost za razvijanje zamisli o vzpostavitvi posebnega investicijskega sklada Pobude treh morij, s katerim naj bi pomagali sofinancirati strateške infrastrukturne projekte. Po nekaterih zamislih naj bi deloval po vzorcih Junckerjevega investicijskega sklada: z jamstvi javnega denarja naj bi spodbujal vlaganja iz zasebnega sektorja. A kot zagotavljajo slovenski diplomatski viri, financiranje sklada, vložki držav in sistem upravljanja sklada za zdaj ostajajo nejasni. Resen interes zanj sta za zdaj izrazili zgolj Romunija in Poljska. Slovenija se še ni odločila, ali bo sodelovala v tem skladu. Odločitev naj bi bila odvisna od ekonomskih in geopolitičnih koristi, dodajajo viri.
Politiki in gospodarstveniki ne bodo razpravljali zgolj o prometu, digitalizaciji in energetiki, temveč tudi o inovacijah in vse bolj pereči temi – vodi. Slovenija je med teme vrha uvrstila tudi panel o umetni inteligenci, ki naj bi po navedbah diplomatskih virov postala tudi ena izmed osrednjih tem slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2021. Ob omenjenih velikih projektih in iskanjih vlagateljskega interesa zanje bo gospodarski forum tudi priložnost za iskanje novih poslov med gospodarstveniki iz regije, ki sem jim bodo pridružili tudi zahodnobalkanski kolegi in gospodarstveniki iz držav vzhodnega partnerstva (Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine).
