Župani vseh 18 občin na Gorenjskem so si zadali pomemben okoljevarstveni cilj. Pristopili so h Konvenciji županov za podnebne spremembe in energijo in se zavezali k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida vsaj za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Ta cilj želijo doseči v prihodnjih 11 letih. Kot pravi direktor regionalne razvojne agencije BSC Kranj Rok Šimenc, gre pri Trajnostnem energetsko-podnebnem načrtu Gorenjske, kakor so dokument poimenovali, za prvi tovrsten regijski dokument v Sloveniji.
Po zgled k sosedom
»Zavedamo se, da je trajnostni energetski načrt za prihodnost zelo pomemben,« je opozoril Šimenc in se spomnil leta 2015, ko so slovenski predstavniki na avstrijskem Koroškem podrobneje spoznavali tamkajšnji energetski trajnostni načrt. »Odločili smo se, da se tega lotimo tudi sami, in prijavili projekt Peace Alps v okviru programa Interreg Alpine Space, ki je 85-odstotno financiral izdelavo načrta za Gorenjsko. V njem smo si zadali visoke in uresničljive cilje,« je prepričan. Brez politične podpore po njegovih besedah ne bi šlo. »Odgovornost so prevzeli tudi vsi občinski sveti in župani vseh 18 gorenjskih občin, ki so s tem dokazali svojo razvojno naravnanost,« je prepričan.
Dokument, ki so ga pred nedavnim predstavili javnosti, je obsežen, saj vsebuje več kot 240 strani, pravi Katarina Pogačnik, direktorica podjetja Envirodual, ki je dokument izdelalo. Razdelili so ga na dva dela – blažitev in prilagoditev podnebnim spremembam. Osredotoča se na energetsko učinkovite občinske stavbe in opremo, stanovanjske stavbe, javno razsvetljavo in promet. »Veliko večstanovanjskih stavb se je na Gorenjskem že saniralo,« ob tem poudarja Pogačnikova. Po področjih ukrepanja pa se načrt podrobneje dotika gozdarstva (zamenjava drevesnih vrst v gozdovih, krepitev odpornosti mladih gozdov…), turizma (kratke dobavne verige, ozaveščanje turističnega gospodarstva, upravljanje turističnega obiska, mehka mobilnost za potrebe turizma…) in prometa (vzpostavitev sistemskega okvira za financiranje trajnostne mobilnosti, vzpostavitev javnega prometa kot hrbtenice dnevnih migracij, razmislek o več predorih na gorskih območjih po zgledih iz tujine…).
Na promet lokalne skupnosti nimajo popolnega vpliva
Medtem ko naj bi se emisije ogljikovega dioksida na vseh področjih v prihodnjih 11 letih znižale, pa Pogačnikova opozarja, da na področju prometa to ne bo mogoče, pač pa bo treba čim bolj upočasniti njihovo povečevanje. »Promet je država začela urejati s celostnimi prometnimi strategijami, ki so jih sprejele lokalne skupnosti. Kljub vsemu se vozni park pri nas širi, saj beležimo okoli 500 vozil na 1000 prebivalcev. Občine so v svoje vozne parke že vpeljale trajnostna vozila, na mnoga področja prometa, kot je uporaba avtocest po državi, pa lokalne skupnosti nimajo neposrednega vpliva,« opozarja Pogačnikova in dodaja, da o popolni prepovedi vozil na dizelski pogon niso razmišljali, pač pa bolj o spodbudah k trajnostni mobilnosti.
Kako blizu ciljem so Gorenjci, naj bi, kot zahteva konvencija, preverjali vsaki dve leti. Kot pojasnjujejo na BSC, je bila sicer Konvencija županov ustanovljena leta 2008 v Evropi. Vanjo je danes združenih več kot 7000 lokalnih in regionalnih oblasti iz 57 držav.
