Še decembra je imela skrajno desničarska Stranka Fincev, ki jo zadnji dve leti vodi strokovnjak za staro cerkveno slovanščino Jussi Halla-aho, po anketah samo še 10 odstotkov podpore. Zdaj je na parlamentarnih volitvah nepričakovano dobila 17,5 odstotka glasov in za komaj 0,2 odstotka zaostala za prvouvrščeno levosredinsko Socialdemokratsko stranko, ki je po letu 1999 spet najmočnejša stranka na Finskem. Vsekakor bo imel voditelj socialdemokratov in dosedanji voditelj opozicije Antti Rinne s 40 od 200 poslancev zelo težko delo pri sestavljanju vlade. Se pa mudi, ker bo Finska od 1. julija predsedovala Evropski uniji.

Neuspeh premierja Sipiläja

Na tretje mesto so se uvrstili konservativci s 17 odstotki glasov in 38 poslanci, enim manj kot skrajna desnica. Zelo zadovoljni so Zeleni z 11,5 odstotka glasov, poleg tega so pred volitvami vse stranke razen skrajne desnice, ki je proti »podnebni histeriji« in za industrijo, prisilili, da so se zavzele za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Finska ima sicer po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije od vseh držav najbolj čist zrak na svetu.

Šele na četrtem mestu je liberalna Sredinska stranka premierja Juhe Sipiläja, ki je dobila komaj 13,8 odstotka glasov (tretjino manj kot leta 2015) in 31 poslancev, kar je njen najslabši rezultat po letu 1917, ko je Finska takoj po oktobrski revoluciji s Stalinovim botrstvom postala neodvisna. Finci so Sredinsko stranko kaznovali za njeno politiko zategovanja pasu in spodletelo reformo zdravstvenega sistema. Njen voditelj Sipilä, poslovnež in multimilijonar, je bil na tokratnih volitvah z 72-odstotno udeležbo glavni grešni kozel za vse napake dosedanje koalicijske vlade.

Uspeh ksenofobnega lingvista

Skrajni desničarji iz Stranke Fincev so na volitvah leta 2015 osvojili 17,6 odstotka glasov in prvič vstopili v vlado, pri čemer pa so se morali odpovedati svojemu evroskepticizmu. Zunanji minister je postal vodja Stranke Fincev Timo Soini, ki je zelo dobro sodeloval s Sipiläjem in drugimi ministri. Toda znotraj stranke se je oblikovala opozicija pod vodstvom lingvista Halla-ahoja, ki se je uveljavil s sovražnimi nastopi do priseljencev in muslimanov, zaradi česar je bil tudi obsojen. Ta struja je nasprotovala sodelovanju z zmernimi in proevropskimi strankami. Soini in drugi manj radikalni populisti so, potem ko je junija 2017 vodstvo stranke prevzel 46-letni Halla-aho, izstopili in ustanovili svojo stranko, ki pa je na tokratnih volitvah dobila komaj odstotek glasov.

Halla-aho, ki je kot posamični kandidat za poslanca dobil največ glasov na volitvah, in sicer 30.500 v enem od helsinških okrožij, je v nedeljo zvečer dejal: »Hočemo biti v vladi pod pogojem, da naredimo korak naprej pri vprašanjih, ki so pomembni za naše volilce.« Pri tem misli predvsem na zaprtje meje za prosilce za azil. Stranka Fincev namerava sicer sodelovati z italijansko Ligo Mattea Salvinija, Alternativo za Nemčijo in Dansko ljudsko stranko v prihodnjem sklicu evropskega parlamenta. Ta koalicija skrajnih desničarjev, ki bi bila močna, če bi se ji pridružili tudi francoski poslanci Marine Le Pen in avstrijskih svobodnjakov, hoče zmanjšati pristojnosti EU in okrepiti boj proti migrantom.

Težko sestavljanje vlade

Za voditelja socialdemokratov Rinneja je sodelovanje s Stranko Fincev najbrž nemogoče, ker se je ta radikalizirala v zadnjih dveh letih s Halla-ahojem, ki pa je vendarle za socialno državo. Rinne se bo najbrž povezal z Zelenimi, računa pa lahko tudi na podporo Levice, ki je dobila 8,2 odstotka glasov, in Švedske ljudske stranke. Toda potem bi potreboval še podporo ene od večjih strank, bodisi Sipiläjevih liberalcev bodisi konservativcev. Obe dosedanji vladni stranki pa se gotovo ne strinjata z Rinnejem, ko nasprotuje njunemu zategovanju pasu in zagovarja ohranjanje socialne države z višjimi davki.