Štiri dni po grobi britanski aretaciji 47-letnega Juliana Assangea na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer je preživel skoraj sedem let, ustanovitelj Wikileaksa v zaporu čaka na britansko kazen za kršitev pravil pogojne prostosti, ko se je junija 2012 zatekel na ekvadorsko ambasado v Londonu in zaprosil za politično zatočišče. Dejanje je priznal, v Britaniji pa ga čaka največ dvanajst mesecev zaporne kazni. Medtem bo čakal na zanj veliko bolj usodno odločitev britanske vlade o tem, ali ga bo izročila Združenim državam, kjer je trenutno obtožen »zarotniškega računalniškega hekerstva«, za kar je predvidena do petletna zaporna kazen. Njegovi privrženci trdijo, da mu v ZDA pripravljalo še vrsto drugih obtožb, zaradi katerih bi bil lahko obsojen na več deset let zapora.
Vmešavanje v druge države in obupna osebna higiena
Združenim državam v tem pogledu zelo koristijo obtožbe ekvadorskega predsednika Lenina Morena, ki je glavni kritik Assangeevega ravnanja in obnašanja na londonskem veleposlaništvu. Najnovejša Morenova trditev je, da je ustanovitelj Wikileaksa ekvadorsko ambasado spremenil v vohunski center, kot se je izrazil. Moreno trdi, da je Assange z dovoljenjem prejšnje ekvadorske vlade veleposlaništvo izkoriščal za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Pravi, da tega ni mogel dovoliti in da je Assange s to svojo dejavnostjo kršil pogoje azila. Vdrl naj bi v varnostni sistem ambasade in brez dovoljenja uporabljal varnostno kamero in elektronske naprave. Na veleposlaništvo naj bi brez dovoljenja dobival zapečatene ovojnice in pakete.
Preklic azila opravičuje tudi z Assangeevim »vse bolj nesprejemljivim vedenjem«. Že večkrat je ponovil, da je s svojimi iztrebki mazal zidove ambasade, da ni vzdrževal primerne osebne higiene, da se ni umival po tri tedne, da je puščal preznojena oblačila na tleh kopalnice in da ni primerno skrbel za svojega mačka. Assangeevo vedenje naj bi se slabšalo. Napadel naj bi tudi varnostnike ambasade.
Spor med britansko vlado in opozicijo
Assangeeva odvetnica Jennifer Robinson trdi, da Ekvador širi laži o njegovem vedenju. »Najprej moram reči, da ga je Ekvador v preteklih nekaj dneh obtožil več nezaslišanih reči, da bi opravičil nezakonito in izjemno dejanje, namreč da je britanski policiji dovolili vstopiti v ambasado,« je dejala.
V Assangeevi tragični sagi, med katero je na ekvadorski ambasadi preživel neverjetnih 2487 dni, je veliko akterjev. Med njimi je tudi nekdanji ekvadorski predsednik Rafael Correa, ki je odobril Assangeev azil. Correa je svojega naslednika Morena razglasil za ameriško lutko. »Prvo, kar je Moreno naredil, je, da je ponudil Juliana Assangea v zameno za ameriško finančno pomoč. Pravkar je podpisal sporazum z Mednarodnim denarnim skladom, ki mu bo dal milijone in milijarde dolarjev,« je dejal Correa.
Assangeeva aretacija je sprožila tudi srdit spor med britansko konservativno vlado in laburistično opozicijo o ameriški zahtevi za njegovo izročitev. Medtem ko konservativni ministri poudarjajo, da Assange ni noben junak, vodja laburistov Jeremy Corbyn vztraja, da Assangea ne bi smeli izročiti ZDA. Notranja ministrica laburistične vlade v senci Diane Abbott pa je dejala, da »je Assange prišel navzkriž z ameriško administracijo zaradi žvižgaške dejavnosti proti nezakonitim vojnam, množičnim pobojem, umorom civilistov in korupciji velikega obsega«.
