Legendarna kolesarska dirka Pariz–Roubaix je imela v 117. izvedbi znova številno slovensko zasedbo. Kristijan Koren je bil najboljši na 30. mestu, novinca na »severnem peklu« Matej Mohorič in Jan Tratnik sta zasedla 70. in 87. mesto, Luka Mezgec pa je odstopil. Dirko Po Baskiji je uspešno zaključil Tadej Pogačar (6. mesto).
»Kocke tukaj so res grobe. Me je kar malo strah nedelje,« je Matej Mohorič iskreno priznal po ogledu trase Pariz–Roubaix, ki z več kot petdesetimi kilometri tlakovanih kolovozov velja za najbolj posebno, zahtevno, za mnoge najbolj brutalno, tvegano, zgodovinsko in zagotovo tudi najbolj spektakularno enodnevno dirko na svetu. Mohorič je tako kot Jan Tratnik, bila sta sedemnajsti in osemnajsti Slovenec na startu v zgodovini, tudi preživel 257 kilometrov »severnega pekla«, a ni bil najbolj navdušen. »Danes sem se dobro počutil in dobro vozil do padca pred sektorjem Arenberg, potem nisem več ujel priključka k vodilni skupini. Dirka mi ni bila najbolj všeč. Upam, da je prihodnje leto ne bom imel v programu. Za zdaj. Preveč nevarno, preveč noro, to ni zame,« je dirka pustila posledice pri enem najbolj spretnih kolesarjev v karavani.
Kristijan Koren je vozil že devetič in sedmič tudi pripeljal v cilj. S to statistiko sodi med štirideset največjih legend Roubaixa. Z izkušnjami in pod taktirko enako izkušenega Boruta Božiča v spremljevalnem avtomobilu je do zadnjih selekcij ostal v ospredju in le tri minute zaostal za zmagovalcem Philippom Gilbertom, ki je z Roubaixom vpisal še četrto zmago na velikem peterčku največjih klasik. »Nore sanje se uresničujejo. Ko sem se pred tremi leti odločil, da sprejmem ta izziv, so mi mnogi rekli, da kocke niso zame,« je pripomnil Gilbert z veliko granitno kocko v rokah. Prva zmaga Belgijca na severnih klasikah letos, dres Quick.step-Deceuninck je sinonim najbolj trofejne ekipe Roubaixa.
Tadej Pogačar je v prvi profesionalni sezoni pri zgolj dvajsetih letih fasciniral tudi na dirki Po Baskiji. Drugo tedensko dirko World Toura v karieri je kot najmlajši končal na šestem mestu, med uveljavljenimi imeni etapnih dirk. Vse zahtevnejše etape je Komendčan končal med peterico. Baskija slovi kot ena izmed najbolj goratih etapnih dirk, Pogačar pa se je enakovredno kosal z imeni, kot so Yates, Fuglsang, Izaggire, Landa, Mas. Skoraj nepredstavljivo. »Baskija je bila izjemna izkušnja. Malo je zmanjkalo za kakšno zmago, kar bi dalo piko na i timskemu delu in predanosti v ekipi,« je izpostavil Tadej Pogačar, ki je bil ob tem še v pomoč kapetanu UAE Emirates Ircu Danu Martinu (drugo mesto). »Nisem bil pomočnik v popolni vlogi. Po padcu tretji dan dirke smo se v ekipi dogovorili, da je Dan najbolj pomemben in ostanem z njim do zadnjih kilometrov. To je navsezadnje koristilo obema, ko sva bila v zaključku obeh najtežjih etap. Taktični načrti so nam dobro uspevali,« je razložil vlogo v ekipi, v kateri le redki zmorejo narediti še vrhunski rezultat. »Majica mladega kolesarja ni bila prioriteta v ekipi. Godijo mi pohvale, s katerimi dobivam dodaten zagon,« je bil navdušen Pogačar.
