Uvod v tekmo je bila predstavitev projekta »Rokometna simfonija« – poslovilno tekmo nekdanjih reprezentantov Uroša Zormana in Luka Žvižeja, ki bo 24. oktobra v Zlatorogu. Na spektakel ob slovesu igralcev z največjim številom reprezentančnih tekem v zgodovini Slovenije (Zorman 225, Žvižej 217) je povabljenih kopica nekdanjih in sedanjih asov: Nikola Karabatić, Dejan Perić, Aleš Pajovič, Uwe Gensheimer, Luc Abalo, Edvard Kokšarov, Vid Kavtičnik, Renato Vugrinec, Sergej Rutenka, Iker Romero … Igralci bodo razdeljeni v dve ekipi, katerih kapetana bosta številki 23 (Zorman) in 77 (Žvižej).
Medtem ko se je nizozemski selektor, Islandec Erlingur Richardsson, v Celju odločil za istih 16 igralcev kot na tekmi v Almereju, je Veselin Vujović opravil kar štiri kadrovske rošade. Na tribuni Zlatoroga so se kot tehnološki višek znašli Urban Lesjak, Gašper Marguč, Aleksander Špende in Jure Dolenec, priložnost pa je dobila četverica, ki je bila na pripravah v Zrečah, a ni potovala na Nizozemsko: Rok Zaponšek, Mario Šoštarič, Rok Ovniček in Vid Kavtičnik. Prvič po 11. juniju 2016, ko se je pomerila z Norveško, se je slovenska reprezentanca včeraj vrnila v Zlatorog, že začetek tekme (3:0) pa je napovedal, da se bo predstavila v drugačni luči kot na Nizozemskem.
V deseti minuti tekme v Almereju so Slovenci zaostajali za pet golov (3:8), v Celju v istem obdobju vodili za štiri (6:2). Kljub dvema začetnima zgrešenima sedemmetrovkama (Kavtičnik, Janc) so si v končnici prvega polčasa priigrali prednost sedmih golov (16:9), ta del igre pa so končali kar z 78-odstotno učinkovitostjo pri strelih (Nizozemska le 55). Sedem razlike je bilo tudi v 43. minuti (23:16), nato so gostje v treh minutah naredili delni izid 3:0.
A Slovenci so se hitro prebudili, v vratih je blestel Rok Zaponšek, član madžarskega kluba Csurgo pa je v drugem polčasu zbral devet obramb in ustavil skoraj polovico strelov. Gostitelji so ob izključitvi Blaža Blagotinška dvakrat poskrbeli za rekordnih plus osem (28:20, 29:21), na četrti tekmi četrtič zmagali in si zagotovili neposredno uvrstitev na EP 2020, ki ga bodo gostile Švedska, Avstrija in Norveška. Slovence čakata junija še dve tekmi (Latvija, Estonija), o prvem mestu, ki prinaša boljše izhodišče na žrebu skupin 28. junija na Dunaju, pa bo odločalo gostovanje 12. junija v Latviji.
»Vujo, Vujo,« je odmevalo s tribun po koncu tekme, navdušenje navijačev pa je bilo namenjeno selektorju Vujoviću. »Fantje so imeli precej boljši pristop do tekme in igre kot na Nizozemskem. Gledalci so lahko videli, da je Nizozemska dobra reprezentanca z odličnimi igralci in visokim ritmom igre. Zaradi mojih številnih rotacij igralcev sem malce motil naš ritem igre, a če so fantje že povabljeni v reprezentanco, si vsi zaslužijo priložnost za igro. Vratar Kastelic je bil vrhunski v Almereju, skupaj z Zaponškom sta blestela tudi v Celju. Ni vrhunskih reprezentanc brez vrhunskih vratarjev,« pravi selektor Veselin Vujović.
Proti Nizozemski, pri kateri le trije reprezentanti igrajo v domači ligi, ostali pa v tujini (devet v Nemčiji), je bil Miha Zarabec s petimi goli najučinkovitejši Slovenec. »S prve tekme v Almereju smo se veliko naučili. Predvsem v napadu, saj smo na gostovanju veliko grešili in nismo mogli uporabljati svojega najmočnejšega orožja – hitre igre in hitrih (pol)protinapadov. Na Nizozemskem smo dobili lekcijo, a odnesli celo kožo. Mogoče je celo dobro, da smo dobili klofuto, saj smo se nato zresnili, prikazali precej boljšo igro v Celju, zlahka zmagali in upravičili vlogo favorita.«
Skupina 4, četrti krog: Slovenija – Nizozemska 30:23 (16:11), Latvija – Estonija 30:24 (17:12).
