V soboto so v Venezueli zaznamovali sedemnajsto obletnico poskusa državnega udara 11. aprila 2002 proti preminulemu predsedniku Hugu Chavezu. V okviru spominske slovesnosti je zapriseglo 51.743 nižjih poveljnikov tako imenovanih ljudskih enot bolivarske milice za celovito obrambo. V slavnostnem govoru je Nicolas Maduro pohvalil »domoljubno in revolucionarno ljudstvo« in njihov boj z raznovrstnimi imperialističnimi agresijami ter izpostavil civilno vojaško zvezo kot pomemben gradnik tega, kar se danes imenuje bolivarjanska revolucija brez socialističnega pridevka. Paravojaške enote, ki po njegovi oceni štejejo 2.199.000 pripadnikov, je pozval, naj se pridružijo akcijskemu proizvodnemu procesu, ki ga je poimenoval nacionalni produktivni čudež, s čimer naj bi premagali ekonomsko blokado in razglasil dneve od 15. do 17. aprila za tridnevni praznik.
Začetek nove ameriške diplomatske ofenzive proti Madurovi vladi pomeni uradni sprejem Carlosa Vecchia minuli ponedeljek pri predsedniku Donaldu Trumpu. Vecchia je za novega venezuelskega veleposlanika v ZDA imenoval Juan Guaido. V torek je sledila odločitev stalnega sveta organizacije ameriških držav (OEA), da za stalnega venezuelskega predstavnika potrdi Guaidojevega odposlanca Gustava Tarra. V sprejeti resoluciji, ki je bila oblikovana po predlogu predstavnika Jamajke, je Tarre priznan samo kot stalni predstavnik venezuelskega nacionalnega parlamenta in ne kot predstavnik države, kot je bila zahteva Washingtona in to »do takrat, ko bodo izvedene nove volitve«. Za resolucijo je glasovalo 18 od 34 stalnih članic OEA, dve sta bili proti, ostale so se vzdržale. Nasprotniki te odločitve, zlasti Mehika, so opomnili, da mora resolucijo ratificirati generalna skupščina OEA, ki bo junija letos. Venezuelsko ministrstvo za zunanje zadeve je ob tem izjavilo, da »gre za nelegitimno odločitev«, s katero OEA »potrjuje državni udar 23. januarja letos«.
Pritisk ZDA ne popušča
V sredo je ameriški podpredsednik Mike Pence v svojem nastopu v varnostnem svetu Združenih narodov pozval k priznanju Juana Guaidója za legitimnega predsednika Venezuele. Dejal je, da je Venezuela propadla država, »kjer poteka boj med diktaturo in demokracijo«, zato je prišel čas, da Združeni narodi priznajo Guaidoja. Venezuelskemu veleposlaniku v ZN Samuelu Moncadu, ki ga je vprašal o moralni avtoriteti ZDA, da kaj takega zahteva, je odgovoril: »Z vsem dolžnim spoštovanjem, gospod veleposlanik, vi ne bi smeli biti tukaj.« Pence je ob tem zahteval, da ZN razveljavijo akreditacijo za Moncado in venezuelskega zunanjega ministra Jorgeja Arreazo, kar sta predstavnika Rusije in Kitajske zavrnila.
Konec tedna je ameriški državni sekretar Mike Pompeo začel turnejo v državah članicah skupine iz Lime, kot so Čile, Paragvaj, Peru in Kolumbija, ki se zavzemajo za politične spremembe v Venezueli, nasprotujejo pa vojaški intervenciji. Admiral Craig Faller, ki vodi južno poveljstvo ameriških oboroženih sil, je v petek izjavil, da so njegove enote pripravljene na kar koli bo odločil njihov vrhovni poveljnik, to je predsednik Trump. Ameriški posebni odposlanec za Venezuelo Elliot Abrams je opozoril, da se ZDA ne bodo pogajale z Madurom in da mora ta zapustiti oblast.
O Venezueli je tekla razprava tudi na spomladanskem sestanku Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu. Ameriški minister za finance Steven Mnuchin je v soboto sporočil, da so predstavniki ZDA, Nemčije, Italije, Kanade, Francije in več latinskoameriških držav razpravljali o možnostih finančne pomoči Venezueli pred kolapsom njenega gospodarstva. David Malpass iz svetovne banke in Christine Lagarde iz IMF sta izrazila pripravljenost ekonomsko pomagati Venezueli, vendar je pred tem potrebno v obeh mednarodnih organizacijah sprejeti odločitev, komu jo bodo poslali, ali Maduru ali Guaidoju. Po besedah Mnuchina naj bi oblikovali fond v višini 10 milijard dolarjev, ki bo na voljo novi vladi, in o čemer so menda že diskutirali s predstavniki IMF. Christine Lagarde pa je poudarila, da nekatere članice IMF nasprotujejo priznanju Guaidoja.
