Za slovenskega premierja Marjana Šarca je najpomembnejši dosežek plenarne seje osmega vrha pobude držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske (16+1) v Dubrovniku pridružitev Grčije k pobudi, ki je tako postala 17+1. Članice pobude naj bi o razširitvi soglašale že v začetku aprila, novica o prihodu grškega premierja Aleksisa Ciprasa v Dubrovnik pa se je med novinarji razširila pred četrtkovo delovno večerjo, ki jo je gostil hrvaški premier Andrej Plenković. Največje mednarodne konference, ki so jo imeli od osamosvojitve Hrvaške, so se udeležili predsedniki vlad vseh držav članic pobude, razen Latvije. Dubrovnik pa je bil tudi najmanjše mesto, ki je doslej gostilo vrh pobude. Zaradi poostrenih varnostnih ukrepov so hrvaške oblasti angažirale okoli 900 policistov, kar je na trenutke popolnoma ohromilo življenje v biseru Jadrana. Približno 900 je bilo tudi članov kitajske delegacije, ki jo je vodil kitajski premier Li Kequiang.
Kitajski premier je prispel v Dubrovnik po dvodnevnem uradnem obisku na Hrvaškem, a tudi le nekaj dni potem, ko sta Evropska unija in Kitajska na srečanju v Bruslju sprejeli skupno izjavo, ki utira pot partnerstvu, utemeljenem na vzajemnosti. V Dubrovniku je podčrtal bruseljsko soglasje ter povedal, da je vrh pobude dodatni korak, ki temelji na tem dosežku. Kot je pojasnil, bodo članice pobude odprto in transparentno delale in sodelovale po tržnih načelih z namenom uresničenja projektov, ki bodo v obojestransko korist. Kot še meni, vrh pobude jasno kaže, da si države prizadevajo za multilateralizem in svobodno trgovino. Omenil je hrvaški most na Pelješac kot »svetel zgled«, ki lahko vse spodbudi k nadaljevanju sodelovanja. Plenković je dodal, da se je pobuda pokazala kot plodna in koristna, ker je vsem članicam, ki ne morejo tekmovati z velikimi evropskimi državami, omogočala odlično obliko sodelovanja, ki je del globalnega kitajskega infrastrukturnega projekta nove svilne poti.
Šarec: Dela je za štiri luke
Za pridobitev postaj na tej poti se prizadeva tudi Slovenija. Premier Šarec je v svojem nagovoru na plenarni seji omenil Luko Koper kot najbližji dostop do morja za države srednje in vzhodne Evrope. Hkrati pa tudi Kitajski zagotavlja najlažji pristop do srednje- in vzhodnoevropskih trgov. Meni, da bo pri sodelovanju s Kitajsko zadosti dela za vsa štiri severnojadranska pristanišča, od Reke, prek Kopra in Trsta do Benetk. Kot značilnost dosedanjih slovensko-kitajskih projektov je poudaril usmerjenost na visoko tehnologijo.
Udeleženci plenarne seje so sprejeli dubrovniške smernice, ki predstavljajo program delovanja pobude za obdobje do naslednjega srečanja, ki bo potekalo na Kitajskem leta 2020. Smernice naslavljajo sodelovanje na številnih področjih, kot so trgovina, kmetijstvo, finance, zdravstvo, znanost in gozdarstvo. Za slednje so koordinacijo zaupali Sloveniji. Kitajska in šestnajsterica sta v Dubrovniku podpisali vrsto sporazumov. Med njimi okvirni sporazum o sodelovanju med Inženirsko akademijo Slovenije in industrijsko razvojno cono Nanjing Jiangning High-tech pri vzpostavljanju mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in transformacijskega centra. Predstavniki SID – Slovenske izvozne in razvojne banke pa so podpisali pobudo za sodelovanje medbančnega konzorcija Kitajske in držav srednje in vzhodne Evrope v okviru podpore razvoju malih in srednjih podjetij.
Na poslovnem forumu, ki je potekal ob vrhu, je bilo okoli 1000 udeležencev, med temi več kot tretjina s Kitajske. Šlo je za rekordno število udeležencev pobude, potem ko so v Dubrovnik prišli predstavniki 130 velikih podjetjih in več kot 360 srednjih in majhnih podjetjih ter več kot 100 predstavnikov finančnih institucij, agencij in zagonskih podjetij. Med njimi so bili tudi predstavniki devetih slovenskih družb, ki so večinoma izpolnili svoja pričakovanja po prihodu v Dubrovnik. Kitajska je od začetka pobude leta 2012 v države šestnajsterice vložila več kot 15 milijard evrov, Grčija pa je že znana kot pomembna država za kitajske vlagatelje.
