Občutki so nadvse prijetni. Vesela sem. Imam srečo, da lahko že 18 let delam nekaj, v kar verjamem, kar me veseli in vsak dan znova motivira za naslednji dan, mesec, leto. Navdušujejo me tako odnosi, ki jih skupaj ustvarjamo, kot uspehi in rezultati, ki jih dosegamo.
Kako si razlagate, da ste v večini primerov prejemnice priznanja ženskega spola?Verjetno je tako zato, ker je to poklic, ki zahteva potrpežljivost, visoko razvito senzibilnost, sposobnost branja in razumevanja tudi »med vrsticami«, kar gre moškim (pa ne vsem) malo težje od rok. Še zdaleč pa to ni pravilo. Najpomembnejši so visoka etičnost in usmerjenost k zaposlenim ter sledenje ciljem oziroma rezultatom – ne le poslovnim. Seveda pa tudi tukaj brez zdrave radovednosti in strasti po pridobivanju novega znanja ne gre.
Kako bi opisali vlogo kadrovskih menedžerjev v podjetjih in kako se ta skozi čas spreminja?Odkar je kadrovska funkcija postala strateška, je tudi naša vloga strateška. Naša naloga je poskrbeti za zadovoljstvo zaposlenih, saj so zadovoljni zaposleni tudi motivirani, lojalni in zavzeti zaposleni, kar prinaša dobre rezultate podjetju. Zveni preprosto, a pot do zadovoljstva zaposlenih, še bolje rečeno do zadovoljstva vsakega zaposlenega, je dolga, kompleksna in predvsem ne enaka za vse zaposlene. Kljub neki enaki skupni politiki ni enotnega recepta za vse zaposlene, vsak človek je zgodba zase. Menim, da moramo pri naših zaposlenih podpreti tisto, v čemer so dobri, in znižati demotivatorje, povedano drugače: omogočiti zaposlenim, da delajo in se razvijajo v tistem, v čemer so dobri, ker se zato tudi dobro počutijo, so zadovoljni, bolj zavzeti. Vsako podjetje ima svojo strategijo, svoje vrednote, svojo kulturo, v kar se moramo kadrovski strokovnjaki aktivno vključiti. Da bi strategijo razumeli in jo živeli, moramo sodelovati pri njenem ustvarjanju. Razumeti moramo poslovne procese in okolje, v katerem delujemo.
V Drogi Kolinski ste uspešno zaključili in izvedli strategijo zadržanja ključnih kadrov. Kakšni so bili ukrepi, kakšne posledice?Od leta 2016 se aktivno ukvarjam s strategijo zadržanja ključnih kadrov. Droga Kolinska je članica Skupine Atlantic Grupa, kar za projekt pomeni, da je bil vpeljan v 27 podjetij na desetih trgih. Za vseh 5500 zaposlenih smo pripravili sklope različnih aktivnosti z namenom, da bi jim ponudili nekaj, kar je bilo ustvarjeno prav za njih. Vsakemu zaposlenemu smo želeli dati možnost, da izbere nekaj, kar njemu največ pomeni. Gre za individualizacijo, za spoštovanje slehernega zaposlenega. Govorimo o sistemu zelo različnih bonitet.
Kreirali smo tudi dodaten program za ključne kadre. Najprej smo opredelili kriterije za ključne kadre in način nominiranja zaposlenih v to kategorijo. Sledila je priprava nabora različnih ugodnosti; od odloženega bonusa do »sabatikala« in drugih fleksibilnih ugodnosti, s pomočjo katerih smo želeli odgovoriti na individualne potrebe in zanimanja zaposlenih ter z njimi zgraditi individualni odnos. Predvsem pa je pomembno, da svojim ključnim kadrom pokažemo, da jih cenimo in spoštujemo. S tem delom programa želimo spodbuditi zadovoljstvo in povečati pripadnost ključnih zaposlenih podjetju. In v tretji fazi smo razvili prediktivno analitiko, s pomočjo katere vnaprej napovedujemo verjetnost, da nas bo ključni zaposleni zapustil, zato lahko ukrepamo takrat, ko še ni prepozno.
Na kaj prisegate, ko vodite? Kako definirate svoj uspeh in kako uspeh drugih?Ukvarjam se z zadevami, na katere imam vpliv, ki jih lahko spreminjam. Druge sprejmem takšne, kot so, in se poskušam v njihovih okvirih kar najbolje odrezati ter z njimi čim manj obremenjevati. Zavedam se tudi, da sama nisem dovolj, uspeh je vedno delo vse ekipe, ki jo vodim. Čim bolj je komplementarna, tem bolj je uspešna. Zagovarjam raznolikost, sodelovanje in to, da je treba biti večkrat v koži drugega, da bi lahko sprejemali odločitve, ki so poštene in dobre za vse deležnike. Vse to počnem z veseljem in navdušenjem in menim, da je to za uspeh ključno. Verjamem, da bi bili vsi mi uspešnejši, če bi se pri delu dobro počutili, celo uživali.
Del Droge Kolinske ste od leta 2001. Kaj se je med vašim vodenjem spremenilo? In kaj bo za vaše podjetje v ospredju prihodnje leto?Začela sem kot pripravnica leta 2001, vedoželjna, trmasta, pametna, nadobudna… pravzaprav danes tako opevani milenijci sploh niso tako drugačni. Napredovala sem v asistentko, strokovno sodelavko in po stopničkah do svojega današnjega položaja. Zagovarjam trditev, da je profesionalna pot, na kateri imaš možnost spoznati osnovne procese, nato na podlagi izkušenj še znanje, poznavanje strukture in procesov, in nadaljevati po lestvici navzgor, najbolj dragocena in učinkovita. Na tak način dobiš širino in potrpljenje ter zrelost, ki je potrebna za odločanje.
Na moji karierni poti od pripravnice do regionalne kadrovske direktorice je nanizanih veliko pomembnih projektov, pri katerih sem sodelovala, jih razvijala in vodila. Ena večjih učnih ur je bila HR-integracija Droge Kolinske in Atlantic Grupe in projekt razvoja enotne korporativne kulture. V zadnjih treh letih smo uspešno implementirali projekte: upravljanje z učinkom, razvoj talentov, sistemizacija kataloga družin delovnih mest; podpisali smo novo podjetniško kolektivno pogodbo in povsem nov plačni model, s katerim smo uvedli plačne skupine. Ravno sem prevzela vodenje projekta Strateško planiranja delovne sile, ki se ga že zelo veselim. Rekla bi, da se je v vsem tem času pozornost z rezultatov poslovanja in s potrošnika odločno razširila tudi na zaposlenega. Naši zaposleni skupaj s potrošniki tvorijo osrčje našega poslovanja. Kot skrbimo, da ima potrošnik z našim izdelkom ali storitvijo prijetno, zabavno in navdihujočo izkušnjo, skrbimo tudi, da ima zaposleni tako izkušnjo z delom pri nas. Zadovoljni zaposleni, zadovoljni potrošniki, zadovoljni lastniki, kako preprosto!
Ste tudi članica skupine za plačno politiko na Združenju delodajalcev in pogajalske skupine za novo kolektivno pogodbo za kmetijstvo in živilstvo. Za katere cilje se borite v teh dveh vlogah?Borim se za to, da bi se obe strani med seboj pogovarjali na način, da bi se tudi slišali in razumeli. V Sloveniji so med delodajalci še velike razlike in imam občutek, da imajo delavski predstavniki v mislih samo tiste, ki se še ne zavedajo pomena zadovoljstva zaposlenih in pomembnosti tega za uspeh slehernega podjetja. Prizadevam si za spoštljiv odnos, saj imamo navsezadnje vsi isti cilj – dolgoročni obstoj podjetja. Želela pa bi si malo več razumevanja za gospodarstvo pri zakonodajalcih.
