Nadzorni svet NLB je danes namreč potrdil predlog uprave banke za sklic skupščine delničarjev, ki je predvidena za 10. junij, so prek spletnih strani Ljubljanske bore sporočili iz največje slovenske banke. Delničarji bodo na njej odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2018 in s tem o izplačilu dividend. Uprava in nadzorni svet bosta po danes potrjenem sklepu predlagala, da se od bilančnega dobička NLB, ki je bil 31. 12. 2018 pri nekaj manj kot 194,5 milijona evrov, delničarjem izplača 142,6 milijona evrov, kar pomeni 7,13 evra bruto na delnico. Preostali del v višini malo manj kot 51,9 milijona evrov bi ostal nerazporejen in predstavljal preneseni dobiček.
Na državo bi v primeru, da do takrat še ne bo zmanjšala lastniškega deleža na 25 odstotkov in eno delnico, kolikor je zaveza Evropski komisiji, odpadlo nekaj manj kot 50 milijonov evrov. Lani je banka državi kot še 100-odstotni lastnici za poslovno leto 2017 izplačala 270,6 milijona evrov dividend. Za leta 2015, 2016 in 2017 skupaj je medtem državi izplačala za 378,2 milijona evrov dividend. Uprava in nadzorni svet bosta skupščini NLB predlagala tudi, da pooblasti upravo, da lahko v obdobju 36 mesecev od sprejema skupščinskega sklepa kupuje lastne delnice banke. Več podrobnosti o posameznih točkah dnevnega reda skupščine delničarjev bo razvidnih iz objave sklica, ki je predvidena za konec aprila, so navedli v NLB. To bo prva skupščina po tistem, ko je banka lani jeseni po izvedeni prvi javni ponudbi delnic (IPO) pristala v večinsko zasebni lasti.
Država ima za zdaj v NLB še 35-odstotni delež, ki naj bi ga v teku tega leta zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico, ostalo pa je v razpršeni lasti malih domačih vlagateljev ter različnih institucionalnih vlagateljev iz Evrope in sveta.
Največja posamična nedržavna lastnika sta po podatkih s konca 2018 ameriška finančna družba Brandes Investment Partners ter Evropska banka za obnovo in razvoj. Prva je imela 6,71-odstotni lastniški delež, druga pa 6,25-odstotnega.
Čeprav to v današnjem sporočilu za javnost ni omenjeno, je pričakovati, da bodo lastniki na skupščini odločali tudi o novih nadzornikih banke. Trenutna sestava nadzornega sveta namreč ne odraža nove lastniške strukture banke, saj izhaja iz časov 100-odstotnega državnega lastništva, pri čemer pa je pomembno vlogo s podeljevanjem soglasij za opravljanje nadzorniške dejavnosti odigrala Evropska centralna banka kot enotni bančni nadzornik. Nadzorni svet sestavljajo Primož Karpe kot predsednik ter člani Andreas Klingen, Alexander Bayr, David Eric Simon, Laszlo Urban in Peter Groznik. Delnice banke sicer od sredine lanskega novembra kotirajo na Ljubljanski borzi, medtem ko v Londonu kotirajo globalna potrdila o lastništvu, ki predstavljajo navadne delnice NLB. Vrednost delnice NLB se je na Ljubljanski borzi glede na ceno 51,5 evra v IPO precej zvišala in je bila danes pri 61,6 evra.
NLB v izdajo podrejenih obveznic v vrednosti 75 milijonov evrov
ova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku meseca sprejela sklep o izdaji podrejenih Tier 2 obveznic v vrednosti 75 milijonov evrov, so iz banke danes sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. Obveznice bodo zapadle 6. maja 2029, ponujene pa bodo izbranim dobro poučenim vlagateljem. Zbiranje ponudb se bo začelo v ponedeljek. Iz banke so že februarja ob objavi informacije o lanskem poslovanju skupine sporočili, da preučujejo različne oblike virov financiranja z namenom pridobitve dodatnega podrejenega (Tier 2) kapitala. Med možnostmi so navedli bilateralno financiranje ali izdajo obveznic na domačem ali tujih kapitalskih trgih. Gre sicer za izpolnitev ene od zavez Evropski komisiji v okviru privatizacije banke.
Po sklepu s 5. aprila bo skupna nominalna vrednost celotne izdaje obveznic do 75 milijonov evrov, celotna izdaja pa bo obsegala do 750 apoenov po 100.000 evrov. Nominalna vrednost glavnice obveznic bo v izplačilo dospela 6. maja 2029, če NLB ne bo izkoristila možnosti predčasnega odpoklica.
Kuponska obrestna mera obveznic bo 4,2 odstotka letno za prvih pet let, od petega leta naprej pa bo določena na podlagi takrat veljavne referenčne obrestne mere in fiksnega pribitka, določenega ob izdaji obveznic.
