Že ime znamke sicer večkrat pove svoje. Ford s svojo dolgoletno tradicijo ponuja tako rekoč za vsakogar nekaj. Z novo fiesto so, tako kot pri predhodnikih, zadeli v polno. Manjši avto se uspešno bojuje s tekmeci tudi na račun zanimivega dizajna in cele vrste elektronskih dodatkov, brez katerih si sodobnega avtomobila skoraj ne moremo zamisliti. Oblikovno nadaljuje zgodbo predhodnika, a jo v konkretnem testnem primeru v različici active nadgradi še z bolj »terenskim« videzom, sicer pa na 4,07 metra dolžine ponuja odličen kompromis med prostornostjo in okretnostjo. Na drugi strani je Dacia, ki stavi na malce drugačne karte. Sandero stepway prav tako z malce bolj terensko zasnovo sicer sledi okusu in zahtevam kupcev, a so se celotne zgodbe zavestno lotili z nekaj manj vložka. To je mogoče videti na vsakem koraku, a s svojo »mehko« zasnovo vseeno ponuja osnovno udobje, pa tudi povezljivost in s tem nekaj sodobnosti. Dimenzijsko je zelo podoben fiesti, saj je daljši le za dva centimetra (4,09 metra), ima pa zaradi dodatne višine (za približno šest centimetrov več od fieste) tudi nekoliko večji prtljažnik – 320 litrov, medtem ko se mora fiesta zadovoljiti z 292 litri.
Tudi splošen občutek v sanderu seveda ne more biti tako »zanesljiv« kot v fiesti, kar pa ne pomeni, da se tega avtomobila ne morete navaditi. Nasprotno, ko enkrat dojamete njegov pravi namen in zasnovo, so tudi mehkejši sedeži, drugačen ročni 5-stopenjski menjalnik (fiesta ima seveda 6-stopenjskega) ter na splošno drugačen občutek v vozilu dovolj zadovoljivi, da se z njim lahko uspešno prebijate skozi vsakodnevni promet. Pri motorjih je na papirju prav tako v prednosti fiesta. Njen enolitrski bencinski trivaljnik zmore poskočnih 125 konjev (92 kilovatov), ki jo naredijo za hitro sopotnico v cestnem prometu (pospešek do stotice znaša 10,4 sekunde), saj se ne ustraši ne mestne gneče ne avtoceste. Kot taka je zato naravnost idealen kompromis med več zahtevami in okusi, kajti poleg motorja ponuja res pravo udobje in odlično ergonomijo v notranjosti. Da o sodobni elektroniki niti ne govorimo. Na drugi strani je sandero nekoliko skromnejše opremljen, njegov 0,9-litrski trivaljnik zmore 90 KM (66 kW), kar se mu pozna na cesti, a pozitivno preseneča njegova odzivnost (do 100 km/h denimo potrebuje 11,1 sekunde). Tukaj so se inženirji dobro potrudili in uspelo jim je narediti živahen motor, s katerim se prav tako lahko hitro peljete. Seveda pod pogojem, da se držite omejitev podvozja, ki pa je vseeno premehko za kakšne večje cestne podvige v ovinkih. Vseeno pa je močnejša fiesta tudi varčnejša, na testu je porabila 5,8 litra goriva na 100 kilometrov, šibkejši sandero pa sem ter tja zahteva nekaj več priganjanja, kar na koncu pomeni skoraj liter večjo porabo.
Pa smo pri ceni, kjer se za marsikoga zgodba začne in konča. Fiesta, ki je odličen avto in si zasluži vso pohvalo, namreč z njo neprijetno preseneti. 18.250 osnovnih evrov je vse prej kot ugodno, pa čeprav res ponuja veliko. Sandero je s svojimi 11.250 evri in tudi zanimivimi dodatki vseeno za nekaj svetov cenejši, a ne cenen. Stvar vsakega kupca pa je, kaj si želi od avtomobila in čemu je v prvi vrsti namenjen. Sandero je varčnejša različica premikanja s točke A do točke B, fiesta pa je za razred ali več višje v vseh pogledih, a mora biti kupec potem pripravljen to tudi plačati. Vseeno daje fiesta boljši občutek, sandero pa ponuja realistom odlično alternativo, saj lahko avtomobil za razliko v ceni kar nekaj časa vozijo in ga vzdržujejo. Več pa v sklepu.
