Poletni čas so leta 1915, torej med prvo svetovno vojno, prvi uvedli Nemci, 30. aprila leta 1916 pa so se tega načina varčevanja z električno energijo oprijele še Avstrija in nekatere druge, zlasti zahodne države. Po koncu velike vojne je večina držav novost opustila in jo ponovno uvedla med drugo svetovno vojno. V Sloveniji smo v novejšem obdobju ure prvič premaknili 27. marca 1983, vse skupaj pa so novi način merjenja časa uvedli v 60 državah po svetu. Toda časi se spreminjajo in nekatere države so to precej nenavadno merjenje časa že opustile. Kitajska, na primer, že leta 1991, Rusija in Belorusija 20 let pozneje, Islandija pa ga sploh nikoli ni uvedla. Čeprav so predlagatelji premikanja kazalcev kot poglaviten argument navajali prihranek pri porabi električne energije za razsvetljavo, so raziskave pokazale, da se je na ta način prihranilo vsega med 0,1 in 0,2 odstotka energije, zaradi česar se je sčasoma pojavljalo vse več nasprotnikov premikanja ure. Prva razmišljanja o drugačnem merjenju časa od običajnega so se sicer v ZDA pojavila že proti koncu 19. stoletja, ko so nekateri predlagali uvedbo enotnega splošnega časa za ves svet, o uvedbi poletnega časa pa so se v nemški trgovski zbornici prvič resno pogovarjali leta 1912, že pred tem v Veliki Britaniji.
Uvedba splošnega časa.
Že pred dvemi desetletji je vlada ameriških Združenih držav predložila uvedbo enakega časa za vse narode na zemlji in stavila nasvete, kako naj bi se odpravile časovne razlike raznih krajev. Sedaj pa poročajo iz Pariza, da uvede Francoska pri sestavljanju železniških voznih redov štetje ur od 0 do 24 in da je minister za javna dela že izdal odredbo, naj se tako uredi bodoči novi železniški vozni red. (…)
Dan, 3. aprila 1912
Novi čas.
Kakor znano se uvede tudi v Avstriji novi čas, ali takozvani poletni čas, in sicer za dobo od 1. maja do 30. septembra 1916. To se zgodi na ta način da se pomakne ura 30. aprila ob 11. uri zvečer eno uro naprej in ostane tako do konca septembra 1916. Tam, kjer se razločuje krajni čas od takozvanega srednjega evropskega časa, katerega se drže pošte in železnice, se mora tudi v poletnem času upoštevati ta razlika. Težav ni pričakovati, posebno, ker so ga uvedli med tem tudi v Nemčiji, na Ogrskem, v naših zasedenih ruskih ozemljih in na Balkanu in ker je itak mednarodni promet med vojno dobo omejen, le na najnujnejšo mero. (…)
Dočim je angleški predlog predlagal za izpremembo časovnega štetja tretjo nedeljo meseca aprila in tretjo nedeljo meseca septembra, je predlagal Bottinger, naj se ta izprememba določi na 1. majnika in 1. oktobra, ko stopata v veljavo poletni, oziroma pozimski vozni red na železnicah. (…)
Stvar je torej sprejeta že povsod in nikjer ni povzročalo zmešnjav. Tudi pri nas upamo, da ne bo delal novi čas težkoč. S to odredbo se namerava bolj kot dozdaj izrabiti dnevna svetloba v poletnih mescih in pospeševati posebno v sedanjem času potrebno varčevanje razpoložljivih kuril.
Delavec, 29. aprila 1916
Izprememba časa.
V Jugoslaviji in na Čehoslovaškem se letos ne bo uvedel poletni čas, ker je ta izprememba nemškega izvora. Uvede se pa s 1. majem novo štetje ur, namreč od 1 do 24 in sicer od polnoči do polnoči. Spočetka bo to štetje za marsikoga malo nerodno, toda kmalu se bomo privadili temu praktičnemu štetju, ker ne bo treba vedno dostavljati dopoldne, popoldne, po dnevi ali po noči.
Narodni socijalist, 1. maja 1919
Proti letnemu času je nastal odpor
v nekaterih avstrijskih deželah. Deželna zbora predarelski in solnograški sta sklenila, prositi pri vladi, da bi bil letni čas odpravljen. Tirolci so tudi proti tej vojni posledici. (Letni čas v Avstriji je bil uveden na željo reparacijske komisije.) Na italijanskem je bil letni čas odpravljen takoj, ko je bil uveden.
Večerni list, 8. maja 1920
Z uvedbo legalne ure v soboto najkrajša noč
RIM, 28. – Noč med soboto in nedeljo bo za vse Italijane najkrajša v letu: zaradi uvedbe »poletne« ali »legalne« ure se bo v nočnem času razblinilo kar 60 minut. (…)
Letos bodo že četrtič uveljavili legalno uro, ki bo stopila v veljavo na podlagi zakona iz 14. maja 1966 št. 503, ki uvaja »predhodno uro« na vsem državnem ozemlju. Čas uvedbe in trajanja določijo vsako leto z dekretom predsednika republike. Do sedaj je uvedba legalne ure sovpadala z veljavnostjo poletnega urnika državnih železnic. Italijani, vsaj starejši, imajo že prakso s »poletno uro«, ki je bila v veljavi med obema svetovnima vojnama. Tedaj so ta ukrep uvedli zaradi štednje z električno energijo, medtem ko sedanja poletna ura predvsem služi turizmu, ker tujcem, pa tudi domačinom, praktično podaruje dnevno med počitnicami 60 minut sonca več.
Niso pa vsi soglasni o koristi tega ukrepa. Po nedavni anketi je samo 36 odst. Italijanov za to novost, 12 odst. nasprotuje, ostalim, to je 52 odst. pa je vseeno.
Poletna ura ustvarja tudi zmedo, posebno letalskim družbam za katere se poletni urnik začenja po vsem svetu 1. aprila. (…)
Primorski dnevnik, 29. maja 1969
V ponedeljek po novem
Pretekli ponedeljek ob 5.38 uri se je začela koledarska pomlad, ki smo jo po zapozneli zimi že kar težko čakali. Že kar naslednji ponedeljek 27. marca pa bomo ob drugi uri pomaknili urne kazalce za celo uro naprej in se tako po večletnih razpravah pridružili večini evropskih držav, ki računajo poletni čas že nekaj let. (…)
Novi tednik (Celje), 24. marca 1983
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s
