Obtožnica, ki je postala pravnomočna januarja letos, Urošu Rotniku, nekdanjemu prvemu možu Termoelektrarne Šoštanj, očita preprečevanje dokazovanja in krivo ovadbo, soobtoženemu hrvaškemu poslovnežu Alexandru Hrkaču pa krivo izpovedbo. Krive ovadbe obtožnica bremeni tudi Rotnikovo odvetnico Varjo Holec, ki pa je danes na sodišče, kjer se je za vse tri začel predobravnavni narok, ni bilo, zato bo sodišče zanjo predobravnavni narok opravilo ločeno v mesecu maju. Tako Rotnik kot Hrkač sta vse obtožbe po obtožnici zanikala, Rotnikova zagovornica odvetnica Alenka Sagmeister Ranzinger pa je v nadaljevanju predlagala vrsto dokazov, ki naj jih sodišče v nadaljevanju prebere in izvede. Med drugim je dejala, da sta davčni inšpektor in Rotnik edina, ki sta v rokah držala listino, ki pa je inšpektor ni vložil v davčni spis in je ni evidentiral. Inšpektorju obramba očita, da je postopek vodil malomarno in v nasprotju s predpisi, zaradi krive izpovedbe pa je proti njemu tudi že vložena subsidiarna obtožnica.
Rotniku odmerili dodatni davek
Na drugi strani specializirani državni tožilec Ivan Pridigar meni, da je obtožba proti Rotniku in Hrkaču povsem jasna. »Obramba zatrjuje, da je bil denar, s katerim je razpolagal Rotnik, pridobljen z vlaganjem v lastniške certifikate, mi pa trdimo, da to ne drži,« je prepričan tožilec. Rotnik naj bi namreč od leta 1996 s pomočjo hrvaškega menedžerja Alexandra Hrkača skromnih 300 tisočakov oplemenitil do neverjetnih 3,3 milijona evrov, a po mnenju tožilstva to ni bilo mogoče, ker ne na Hrvaškem in ne v Bosni in Hercegovini takrat privatizacija na tak način, kot ga skušata prikazati obtožena, še ni potekala. Rotniku tožilstvo očita preprečitev dokazovanja in krivo ovadbo, Hrkaču pa krivo izpovedbo. Hrvaški poslovnež je zunaj sodne dvorane prostodušno priznal, da je bil prav on tisti, ki je Rotniku posodil 1,6 milijona evrov za plačilo davka, ki ga je Rotniku že leta 2014 dodatno odmerila davčna uprava. Omenjeni dolg je Rotnik v celoti plačal šele maja lani, potem ko je Vrhovno sodišče dokončno zavrnilo njegovo zahtevo za revizijo sodbe upravnega sodišča. Inšpektorji so namreč pri davčnem nadzoru Rotnikovega premoženja odkrili veliko neskladje. Od leta 2007 do 2011 je imel slednji uradno le slabih 380 tisoč evrov prihodkov, skupno premoženje pa je presegalo pet milijonov evrov. Ko so Rotniku predočili, da bo moral za nepojasnjeno premoženje plačati dodatni davek, pa je iz davčnega spisa skrivnostno izginil dokument o prijavi gotovine. Hrkač, ki na Hrvaškem upravlja s preko 400 milijoni evrov vrednim premoženjem, med katerim je tudi čez sto stanovanj, pa je dejal, da je za 400 tisoč takratnih nemških mark, ki mu jih je izročil Rotnik, odkupoval pravice hrvaških vojnih invalidov do delnic pomembnih hrvaških podjetij in privatizacijskih certifikatov v BiH. Hrkačev zagovornik Jurij Preložnik je zato sodišču predlagal zaslišanje številnih prič, ki bi lahko potrdile, da Hrkač ni dajal lažnih navedb glede trgovanja s pravicami hrvaških vojnih invalidov, a je tožilstvo temu predlogu nasprotovalo. Glavna obravnava se bo začela 7. junija.
