Nakup Luke Zadar še zdaleč ni bil edini sporni posel, ki ga je Nadškofija Maribor izpeljala prek slamnatega podjetja. Takšno podjetje je bilo tudi Forš, ki na sedežu v betnavskem gradu ni imelo niti nabiralnika. Zaradi poslov z ničvrednimi argentinskimi delnicami so morali na zatožno klop okrožnega sodišča v Mariboru včeraj sesti fiktivni lastnik in direktor Forša Andrej Mesarec in člana nekdanje uprave Zvona Ena Holdinga Mateja Vidnar Stiplošek in Simon Zdolšek. Vsi so zanikali krivdo.
»V tej fazi se ne bom zagovarjal,« je dejal prvoobtoženi Mesarec. Zato je predsedujoči sodnik Danilo Obersnel prebral zapisnik zaslišanja na policiji. Mesarec je bil nekoč zaposlen v nadškofiji, zanjo je upravljal nepremičnine.
Prevzel slamnato podjetje, ker se je bal za službo
Po njegovih besedah si ni upal zavrniti predloga nadrejenih – glavnega ekonoma Mirka Krašovca in finančnika Dušana Zazijala – da prevzame formalno vodenje in lastništvo Forša: »Ker sem se bal za zaposlitev.« Za direktorstvo je prejemal le 180 evrov na mesec, pisarne ni imel. Forš naj bi dejansko vodil Ljubo Peče, mariborski odvetnik in član uprave Zvona Dva Holdinga, je trdil Mesarec. Pogodbe je podpisoval v pisarnah soobdolženih šefov Zvona Ena Holdinga Mateje Vidnar Stiplošek in Simona Zdolška, njihove vsebine pa ni poznal. Zato tudi ne ve, zakaj je Forš kupil delnice argentinskih družb, na katere se osredotoča obtožba specializiranega državnega tožilstva.
Tožilec Tomaž Bauman očita trojici, da so v sostorilstvu dvakrat zlorabili položaj, in sicer s tem, da so v letih 2009 in 2010 izpeljali škodljivo kupo-prodajo 25-odstotnega lastniškega deleža v družbah Sadowa in Elevadores, s čimer so Zvonu Ena Holdingu pridobili več kot tri milijone evrov protipravne premoženjske koristi. Foršu naj bi prodali to premoženje v zavedanju, da so podjetja tik pred propadom; delnice Sadowe je Mesarec stoodstotno slabil že dober mesec po nakupu in nato na njih obsedel do neizogibnega stečaja. Foršova stečajna upraviteljica Staška Mrak Jamnik je priglasila odškodninski zahtevek, v katerem od obtoženih terja poleg trimilijonske glavnice še plačilo obresti.
Tudi Simona Vidnar Stiplošek je zanikala očitke tožilstva. Vsa ključna pooblastila v upravi naj bi imel soobtoženi Zdolšek, ki je tudi komuniciral z Argentinci. Nakup delnic je podpirala vladajoča politika, v času nakupa pa niso imeli podatkov, da bi bili podjetji finančno nestabilni, je trdila.
V času normalnega poslovanja gospodarskega sistema Nadškofije Maribor so odgovorni vseskozi zanikali kakršno koli vlogo v poslih Forša in drugih slamnatih podjetjih. V sodnih postopkih pa se obtoženi nekdanji menedžerji izgovarjajo, da so bile to tako imenovane projektne družbe. In da so njihovo delovanje in namen poznali vsi pristojni.
To je včeraj ponavljala tudi obtožena, ko je utemeljevala, zakaj so argentinske delnice »premaknili« na projektno družbo Forš. Kakšno vlogo je v tem poslu imel Mesarec, ne ve. »Nisva si bila tako blizu,« se je izgovarjala.
V Argentini ima beseda bankrot drugačen pomen
Zanikala je očitek tožilstva, da so bile delnice v kritičnem času ničvredne. »V Argentini 'paralizirana družba' in 'bankrot' nimata enakega pomena kot v Slovenji,« je pojasnjevala. Tudi Simon Zdolšek se ne počuti odgovornega za očitke. »Ocenil smo, da gre za zanimivo naložbo,« je razložil. »Ne zanikam, da je bilo upravljanje te naložbe zahtevno. Soočili smo se z drugačno poslovno kulturo, drugačna je tudi pravna ureditev.« Tudi on je zanikal očitek o ničvrednosti argentinskih delnic; po njegovem prepričanju je tožilstvo to ocenilo na pamet.
