Šarec je najprej odgovarjal na vprašanja hrvaških novinarjev, ki jih je zanimal njegov pogovor s Plenkovićem v sredo v Bruslju glede navedb o pritiskih hrvaških predstavnikov na slovenske medije.
Predsednik vlade je dejal, da se v Dubrovniku o tem s Plenkovićem nista pogovarjala, ker sta si vse povedala v sredo v Bruslju. Ponovil je, da je hrvaškemu premierju dejal, da pritiski na medije niso dobra praksa ter da so za Slovenijo takšna dejanja nesprejemljiva. Kljub vztrajanju hrvaških novinarjev Šarec ni želel govoriti o podrobnostih pogovora s Plenkovićem v Bruslju. Prav tako ni želel povedati, ali je Plenković med sredinim pogovorom zagotovil, da svetovalec medijske hiše Styria, pater Ivan Tolj, ni deloval v imenu hrvaške vlade, ko je poskušal preprečiti objavo prispevka POP TV o vpletenosti hrvaških obveščevalcev v prisluškovanje slovenskim akterjem v arbitraži. Ponovil je, da posnetki, ki jih je objavila POP TV, kažejo, da se je Tolj skliceval na pooblastila hrvaške vlade. Obenem pa je izpostavil, da ne gre za "nobeno izredno stanje" ali "povečanje spora" med državama.
Na vprašanje STA, ali v kratkem načrtuje uradni obisk na Hrvaškem ali srečanje s Plenkovićem, je povedal, da "v tem hipu še ne". "Mislim da se je treba nekatere stvari še prej dogovoriti in če bo to bilateralno srečanje, bomo pričakovali kakšen rezultat. To pa je spoštovanje vladavine prava in implementacija arbitražne razsodbe," je odgovoril.
Obenem je izpostavil, da je Kitajska največja trgovinska partnerka Slovenije v Aziji. Zahvaljujoč sodelovanju znotraj pobude 16+1 se je blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko zvišala za 15 odstotkov od leta 2013. Kot značilnost skupnih slovensko-kitajskih projektov je poudaril usmerjenost na visoko tehnologijo ter omenil tovrstno sodelovanje na različnih področjih, kot so deli za električna vozila, informacijski sistemi, letalska tehnologija, e-mobilnost in farmacija. Uspešno sodelovanje pa se nadaljuje tudi na področjih tehnologije za zdravstvo, športa, prometa in turizma. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je Slovenija prevzela vodenje koordinacije pobude mehanizma za gozdarstvo.
Tudi Plenković pozdravil pridružitev Grčije
Tako kot pred njim hrvaški premier Andrej Plenković je tudi Šarec pozdravil pridružitev Grčije pobudi in izrazil prepričanje, da bo njeno polnopravno članstvo prispevalo k širši perspektivi in gospodarskemu sodelovanju pobude. Plenković je na začetku plenarne seje pozdravil Grčijo, ki se bo pridružila pobudi - slednja bo tako postala 17+1. Izpostavil je vse večji interes drugih držav za pobudo ter dodal, da si Hrvaška prizadeva za njeno odprtost. Neuradno je bilo slišati, da se želita pobudi pridružiti tudi Moldavija in Ukrajina. Plenković je še napovedal, da bo Hrvaška prihodnje leto gostila konferenco prometnih ministrov držav pobude. Kitajski premier Li je poudaril, da udeleženci vrha ne bodo danes samo razpravljali, temveč se bodo tudi medsebojno posvetovali in sodelovali, da bi dosegli rezultate, ki bodo zadovoljili vse. Izpostavil je hrvaški most na Pelješac kot "svetel zgled", ki lahko vse spodbudi k nadaljevanju sodelovanja. Meni, da sta financiranje mostu iz skladov EU in gradnja, ki je zaupana kitajski družbi, dokaz odprtega in transparentnega partnerstva.
Vrh pobude se je začel v četrtek z delovno večerjo, ki jo je gostil Plenković. Osrednji dogodek je današnje plenarno zasedanje, ki se ga udeležujejo predsedniki vlad vseh držav članic razen Latvije. Udeležuje se ga tudi grški premier Aleksis Cipras.
V okviru vrha tudi poslovni forum
V okviru vrha je danes potekal tudi poslovni forum, ki se ga je udeležilo okoli 1000 podjetnikov. Ti so govorili o sodelovanju na področjih infrastrukture, investicij, proizvodnje, inovacij, trgovine, turizma in kulture. Več kot tretjino udeležencev so predstavljali podjetniki iz Kitajske, na forumu pa so sodelovali tudi predstavniki devetih slovenskih podjetij. Kitajska in šestnajsterica naj bi danes podpisali vrsto sporazumov. Med njimi bo tudi okvirni sporazum o sodelovanju med Inženirsko akademijo Slovenije in industrijsko razvojno cono Nanjing Jiangning High-tech pri vzpostavljanju mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in transformacijskega centra. Predstavniki SID banke pa bodo podpisali pobudo za sodelovanje medbančnega konzorcija Kitajske in držav srednje in vzhodne Evrope v okviru podpore razvoju malih in srednjih podjetij.
Do vrha pobude 16+1 prihaja le nekaj dni po tistem, ko sta Evropska unija in Kitajska na srečanju v Bruslju sprejeli skupno izjavo, ki utira pot partnerstvu, utemeljenem na vzajemnosti. Na Kitajskem si prizadevajo, da bi bila tudi pobuda 16+1 del globalnega kitajskega infrastrukturnega projekta nove svilne poti. Pričakujejo, da bodo od šestnajsterice slišali o projektih, ki bi postali del nove svilne poti.
Naslednji vrh pobude bo gostila Kitajska.
