Svet ECB v sredo pričakovano ni spreminjal denarne politike. Vasle je v pisni izjavi po sredini seji navedel, da je svet ugotovil, da se gospodarske razmere v letošnjem letu umirjajo tako pri gibanju BDP kot pri inflaciji. Napovedi spremljajo povečana tveganja, povezana zlasti z razmerami v zunanjem okolju; nekatera izmed njih, npr. brexit in trgovinski spori, pa postajajo vse bolj dolgotrajna, je pojasnil guverner. Ugodna medtem po njegovem povzetku sredine seje ostajajo gibanja, povezana s potrošnjo prebivalstva. Med pozitivnimi gibanji je osrednji organ denarne politike v evrskem območju izpostavil še ugodne razmere na finančnih trgih in z njimi povezane ugodne pogoje financiranja.
Na podlagi teh ocen je svet sklenil, da je še naprej potrebna ekspanzivna naravnanost denarne politike in ohranil dosedanje ukrepe. Ključno pa je, in to so po Vasletovih besedah člani sveta posebej izpostavili, da je ECB pripravljena prilagoditi vse svoje instrumente z namenom zagotoviti, da se bo inflacija še naprej približevala inflacijskemu cilju na vzdržen način. Pri tem bo svet ECB, tako Vasle, upošteval predvsem dve skupini dejavnikov, učinkovitost prenosa denarne politike preko bank v gospodarstvo ter makroekonomske razmere.
Ob razpravi o usmeritvah denarne politike pa so člani sveta po Vasletovih pojasnilih soglašali tudi glede pomembnosti koordinacije ekonomskih politik. Za njihovo učinkovito delovanje je poleg ukrepov denarne politike potreben tudi večji prispevek fiskalne politike in politike strukturnih reform. Le tako bo območje evra po prepričanju sveta ECB zagotovilo višjo potencialno rast in zmanjšalo občutljivost na prihodnje šoke.
Ključna obrestna mera tudi po sredini seji sveta ostaja na ravni nič odstotkov. Nespremenjeni ostajata tudi obrestni meri za deponiranje presežne likvidnosti bank in za mejno posojanje pri -0,40 odstotka oz. 0,25 odstotka. Svet ECB je marca podaljšal napovedano trajanje obdobja rekordno nizkih obrestnih mer na "vsaj čez konec leta 2019", potem ko je pred tem govoril o časovnem vidiku "vsaj čez poletje 2019". To dikcijo je ohranil tudi v sredo. Ob tem vztraja, da bodo obrestne mere tako nizko ostale, dokler se ne zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje letne inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.
Svet je tudi ponovil, da namerava v okviru programa odkupovanja državnih obveznic, v okviru katerega so ECB in nacionalne centralne banke v evrskem območju s tem letom opustile neto nakupe obveznic, še naprej v celoti vnovič investirati glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, in to daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika. Že marca pa je svet ECB napovedal, da bodo s septembrom letos evrske centralne banke začele s tretjim nizom ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili (TLTRO III), da bi ohranile ugodne pogoje financiranja. Niz TLTRO III bo trajal do marca 2021, na voljo pa bodo posojila z dveletno ročnostjo.
