Bosanska zgodba razvpitega novinarja Avda Avdića, ki ima za cilj omiliti za Bosno neprijetno dejstvo delovanja islamistov z njenega ozemlja, vanjo potunka še Hrvate. Da bi Bosanci Hrvate še bolj očrnili pri njihovem obveščevalnem in s tem podtalnem delovanju na območju Bosne, so prek Avdića prilepili zgodbo iz Slovenije iz leta 2015, ko so Hrvati objavili kompromitirajoče posnetke telefonskih pogovorov med slovenskima arbitroma Drenikovo in Sekolcem. S pomočjo objave teh posnetkov so Hrvati tedaj uspešno razvrednotili delo arbitražnega sodišča, preložili objavo sodbe tega sodišča in dosegli njeno spremembo. Zaradi tega smo izgubili teritorialni izhod na odprto morje, Sova pa je pogorela na celi črti.

Že osnovna glasovna, vsebinska in predvsem tehnična analiza objavljenih posnetkov je dokazala, da ni šlo za prestrezanje telefonske komunikacije, ampak za snemanje pogovorov v prostorih Drenikove. Ključ je Drenikova, ki je kršila vse protokole kot državna uslužbenka in kot vodja projekta zunanjega ministrstva. Sekolcu je vsilila, da sta se ob večerih zasebno pogovarjala o varnostno najobčutljivejši zadevi po klasični telefonski zvezi z navadnimi telefonskimi aparati. Za njuno zasebno službeno komunikacijo sta vedela samo onadva. Pri tej hudi državni aferi je bila Slovenija zgodovinsko oškodovana pri določitvi meje na morju po zaslugi Drenikove in tistega, ki je za to, da bi preprečil korist Slovenije, te posnetke odnesel na Hrvaško in izdal Slovenijo. V tej luči moramo vedeti, da so v istem tednu, ko so Hrvati objavili posnetke, objavili tudi, da je hrvaško ustavno sodišče razveljavilo dve pravnomočni zaporni kazni za Janševega prijatelja, nekdanjega premierja Hrvaške Iva Sanaderja.

Prav smešno je bilo poslušati sedanje medijske in vladne obtožbe na račun domnevnega prisluškovanja Hrvatov v režiji obskurnega bosanskega novinarja Avdića, brez vsakih dokazov. Slovenija ni predstavila niti enega približnega dokaza, da za posnetki iz leta 2015 stoji kakšna hrvaška služba, kaj šele neki navadni Davor Franić, uslužbenec hrvaške SOA, ki je bil takrat zaposlen kot državni uslužbenec na hrvaški ambasadi v Sarajevu za delovanje po Bosni in ne Sloveniji.

Ko smo leta 2004 in bog ve koliko let še pred tem omogočali nezakonito delovanje nemške obveščevalne službe BND v Ljubljani, da so bili priklopljeni na mednarodne telefonske zveze Telekoma, je bilo pa vse v redu. Nemci so dali tehniko in operativce, mi logistiko in priklop, Sova pa je dobila posnetke komunikacij iz Banskih dvorov v Zagrebu od predsednika vlade navzdol. Tudi to je bilo nezakonito in nemoralno. Takrat so bili posneti pogovori vodje opozicije Janše in hrvaškega premierja Sanaderja o dogajanju mejnih incidentov v Piranskem zalivu na škodo Slovenije. Kdo pa drug kot Janša.

Mag. Anton Peinkiher, Ljubljana