Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja iz 12. stoletja, znana tudi kot sveta Hildegarda, ki jo je Benedikt XVI. razglasil za doktorico Cerkve (Doctor Ecclesiae universalis), je v svojem življenju počela marsikaj. Med drugim je bila pisateljica, skladateljica, filozofinja, zanimala sta jo tudi znanost in misticizem, danes, skoraj tisoč let po svojem rojstvu, pa največ pozornosti zbuja predvsem z nasveti za zdravo prehranjevanje. Na Hrvaškem so na primer prevedli knjigo Sveta Hildegarda in hrana kot zdravilo – živila in recepti (Sveta Hildegarda i hrana kao lijek – namirnice i recepti) doktorja kemije Wigharda Strehlowa, ki velja za enega največjih poznavalcev Hildegardinih pogledov na medicino in prehranjevanje. Knjiga je pri naših južnih sosedih tako priljubljena, da je šla že v tretji ponatis.
Strehlow v prvem delu knjige piše o zdravilnih učinkih hrane in tem, katera živila so koristna in katera škodljiva. Poleg klasičnih živil, kot so zelenjava, sadje, žita, meso in ribe, se posveča tudi začimbam in še posebno surovi hrani ter zelenemu in nezrelemu sadju in zelenjavi. V drugem delu knjige pa je zbral več kot 300 receptov, ki jih je sestavil po Hildegardinih kulinarično-zdravstvenih nasvetih in jih prilagodil sodobnemu jedcu.
Dobro in slabo sadje in zelenjava
Kaj po mnenju Hildegarde najbolj škoduje zdravju? Po njenem surova zelenjava in sadje, ker lahko poškodujeta prebavni trakt, telo pa porabi veliko energije, da ju prebavi. Medtem ko solata ni problematična, saj se je, potem ko jo začinimo z oljem, kisom in soljo, ne jemlje več kot surovo, naj bi bile po njenem največji strup za telo jagode, ker »rastejo neposredno nad zemljo in v gnilem zraku, polnem glivic«, hkrati pa povzročajo sluz in obremenjujejo dihalne poti. Podoben učinek imajo breskve, zaradi katerih v želodcu nastaja sluz, povzročajo pa tudi alergije in kožne osipe ter uničujejo ravnotežje sokov. Zato Hildegarda svetuje, naj jih tisti, ki jih že hoče jesti, olupi, odstrani pečko ter breskev da v vino, v katero doda nekoliko soli in popra. Enako slabe naj bi bile slive, ki razplamtijo bolezen, por pa je po njenih besedah še slabši od nekoristnega plevela ter ga ne priporoča niti zdravim jedcem, bolni pa ga ne bi smeli jesti ne surovega ne kuhanega.
Od sadja Hildegarda priporoča kuhana jabolka in hruške, robide, maline, ribez, češnje, murve, kutino, grozdje, dateljne, v zmernih količinah tudi pomaranče in limone, od zelenjave koromač, zeleno solato, korenje, buče, hren, redkev, rdečo peso in kuhano čebulo, od drugih živil pa maslo, fižol, kostanj, čičeriko, oves, ribe, perutnino, ovčetino, govedino, divjačino in kozje meso.
Gašeno vino kot sredstvo proti stresu
Posebno mesto v Hildegardini kuhinji zavzema pira. Pira namreč vsebuje vse, kar potrebuje človek za življenje, piše Strehlow: ogljikove hidrate in beljakovine, malo, a dovolj maščobe ter 45 mineralov in elementov v sledeh. Strehlow priporoča, da piro v različnih oblikah jemo kar trikrat na dan, na primer kot kruh, kašo, rižoto, testenino ali v juhi, po njegovem oziroma Hildegardinem mnenju pa kot dodatek k obroku ne bo škodovalo niti vino. Hildegarda ga priporoča kot prvo sredstvo v boju proti stresu, le da gre v njenem primeru za gašeno vino. Pripravimo ga tako, da belo ali črno vino segrejemo do točke vrenja, pri čemer bo alkohol izparel. Ko se pojavijo mehurčki, v vino hitro dodamo še malo hladne vode in posodo umaknemo z ognja. Vino še toplo popijemo.
