Sodnica celjskega okrajnega sodišča Gordana Malovič je nekdanje humanitarce Damjana in Aleša Tavčarja ter Blaža Kudra 25. marca obsodila na pogojne zaporne kazni zaradi izneverjenja in ponarejanja listin, je razvidno iz sodbe, ki smo jo pridobili. Sodba je sicer že pravnomočna, vsi trije so namreč krivdo na sodišču priznali in dejanja obžalovali. Gre za ljudi, ki so pred leti prek humanitarnih organizacij Žogica in Kekec z lažnimi zgodbami od dobrotnikov izvabljali denar.

Fiktivni potni nalogi

Damjan Tavčar je bil obsojen zaradi izneverjenja in ponareditve listin pri humanitarnem društvu Žogica, katerega ustanovitelj in predsednik je bil, na enotno kazen enajst mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, Aleš Tavčar je bil zaradi ponarejanja listin pri istem društvu obsojen na šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo enega leta, Blaž Kuder pa na pet mesecev zapora s preizkusno dobo leta in pol zaradi izneverjenja pri fundaciji Kekec. Damjan in Aleš Tavčar sta si, kot je razvidno iz sodbe, obračunala in podpisala več potnih nalogov za poti, ki nikoli niso bile opravljene, in si s tem na račun humanitarnega društva Žogica od maja 2009 do januarja 2010 izplačala 2133 evrov protipravne premoženjske koristi. Blaž Kuder pa si je iz fundacije Kekec, ki je nasledila ugaslo humanitarno društvo Žogica, na podlagi posojilne pogodbe izplačal 3600 evrov posojila. Vsem trem je sodišče naložilo tudi povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Inšpekcijski nadzor razkril nepravilnosti

Sporna dejanja smo preverjali že pred osmimi leti, ko naj bi več donatorjev posumilo, da denar, ki so ga nakazali društvu, ni prišel v prave roke. Oziroma naj bi bili zneski, ki naj bi jih prejeli pomoči potrebni, precej nižji od darovanih. Že takrat nam je Ivan Žaberl, vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju, potrdil, da intenzivno preiskujejo poslovanje humanitarnega društva za pomoč otrokom Žogica. »Na našo pobudo poslovanje društva v letih 2009 in 2010 preiskuje tudi davčna uprava. Če se bo izkazalo, da je šlo za kaznivo dejanje, bomo vložili obtožnico,« je takrat dejal Žaberl. Že iz tega se da sklepati, kako obsežna in zahtevna je bila preiskava, ki jo je vodil okrajni državni tožilec Marko Borovnik in jo po toliko letih privedel do konca. Podlaga za obtožnico pa je bil dejansko inšpekcijski nadzor, ki ga je nad poslovanjem društva opravil Furs.

Donatorje nagovarjali s srce parajočimi zgodbami

Da so proti omenjenemu društvu šentjurski policisti prejeli več ovadb, nam je pred osmimi leti potrdila tudi Milena Trbulin, tiskovna predstavnica PU Celje. Vendar na tožilstvu, ki je usmerjalo preiskavo, od policije niso bili deležni kakšne posebne pomoči. A četudi je takrat še obstajal dvom, da so v humanitarnem društvu res poslovali po domače, je bilo njihovo početje tudi moralno sporno.

Društvo Žogica je bilo registrirano že leta 1995 na Upravni enoti Šentjur, leta 2007 pa je v bilanci, po podatkih Ajpesa, izkazovalo skoraj 300.000 evrov prihodkov. A je bilo od tega za pomoč dejansko namenjenih skromnih 15.000 evrov, ves preostali denar naj bi društvo porabilo za najrazličnejše stroške, od poštnine do kilometrine in raznih storitev. Leta 2009, denimo, pa je društvo po podatkih Ajpesa prejelo za skoraj 180.000 evrov donacij in imelo dobrih 116.000 evrov stroškov.

Čeprav so bilance torej izkazovale, da si je humanitarno društvo Žogica zadržalo precej višje zneske od teh, za katere jim je bilo zdaj pravnomočno dokazano, da so si jih izplačali na podlagi fiktivnih potnih stroškov in s posojilom, pa je imelo tožilstvo očitno precej zvezane roke pri dokazovanju, da je šlo pri preostalih višjih zneskih prav tako za fiktivne račune nekaterih storitev in podjetij.

Društvo Žogica se je sicer leta 2010 iz Šentjurja preselilo v Celje in spremenilo akte, nov zastopnik društva pa je postal Blaž Kuder, ki je kasneje ustanovil tudi novo fundacijo Kekec. Sporno poslovanje pa so nadaljevali in s srce parajočimi zgodbami trkali na vest nič hudega slutečih donatorjev, ki so bili prepričani, da bodo z denarjem pomagali reševati stiske otrok. Tudi enajstletnega Jerneja, ki naj bi v razpadajoči hiši sam skrbel za 79-letno babico in osemletno sestrico. A na celjskem centru za socialno delo takrat, ko smo o tem poizvedovali, o kakšnem takšnem primeru niso vedeli ničesar.