»Obsojenci so bili s pravnomočno sodbo spoznani za krive, da so ob prodaji delnic Istrabenza, ki jih je imela v lasti Pivovarna Laško, namesto da bi dobiček od prodaje v skupnem znesku 25,21 milijona evrov pripadal Pivovarni Laško, pridobili navedeni znesek in denar z nadaljnjimi transakcijami razpršili in vnesli v gospodarski promet,« so spomnili na vrhovnem sodišču.
Tako je Bavčar prejel 21,68 milijona evrov, Kristjan Sušinski pa 3,53 milijona evrov. Denar sta pridobila preko povezane družbe Microtrust, katere lastnik in direktor je bil brat obsojenega Kristjana Sušinskega, Nastja Sušinski. »Obsojeni so tako pridobili denar, ki je izviral iz kaznivega dejanja, izvršenega na škodo Pivovarne Laško,« so zapisali na vrhovnem sodišču. Ob tem so spomnili, da je bil za predhodno kaznivo dejanje že pred tem pravnomočno obsojen nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot.
Vrhovno sodišče ni pritrdilo zagovornikom
Vrhovno sodišče ni pritrdilo zagovornikom, da je le prvo nakazilo protipravne premoženjske koristi mogoče šteti kot pranje denarja, saj vsaka nadaljnja razpolaga z denarjem dodatno prikrije njegov izvor v kaznivem dejanju. Enako velja glede porabe denarja; dejstvo, da se je umazan denar na bančnem računu pomešal z zakonitim denarjem, ne pomeni, da umazan denar ne bi mogel biti še naprej predmet pranja denarja. »Mešanje umazanega s čistim denarjem in skupna poraba pomešanih sredstev v finančnih operacijah je tehnika, s katero je mogoče učinkovito zabrisati sledljivost s predhodnim kaznivim dejanjem pridobljenega premoženja,« so navedli.
