Večurni pogovori izrednega vrha EU za dodelitev morebitnega drugega podaljška izstopa Velike Britanije iz evropske integracije so se zavlekli pozno v noč. Evropski voditelji so si v dolgi noči pogajanj postavljali vprašanje, kako dolgi naj bo drugi brexit. Po polnoči je postalo jasno, da se evropski voditelji premikajo proti dogovoru s Thereso May in so dosegli dogovor. Končni dogovor je bil nekje med daljšim podaljšanjem brexita tudi do enega leta, ki ga je predlagal predsednik evropskega sveta Donald Tusk, in med kratkim podaljšanjem do 30. junija, ki ga je želela britanska premierka Mayeva. Prav tako so se evropski voditelji dogovorili, da bodo 30. junija izvedli vmesni pregled britanskega obnašanja v Evropski uniji. Tako naj bi bilo zadoščeno pomislekom, ali se bo Velika Britanija ob daljšem izstopnem obdobju obnašala konstruktivno in ne bo obstruirala delovanja Evropske unije. Voditelji so tudi določili, da bodo Britanci morali zapustiti Unijo že 1. junija, če ne bodo hoteli sodelovati na prihodnjih evropskih volitvah med 23. in 26. majem.

May: politiki bodo morali najti pot naprej

Theresa May je po vrhu obžalovala, da Velika Britanija še ni zapustila EU in ji za podporo ločitvenemu dogovoru doslej ni uspelo prepričati parlamenta. »Sedaj smo soočeni z neusmiljenimi izbirami, časovnica pa je jasna. Nadaljevati moramo z našimi prizadevanji, da bi dosegli konsenz o dogovoru, ki je v nacionalnem interesu,« je dejala. Mayeva si ne dela utvar, da bodo prihodnji tedni naporni ali pa da obstaja preprosti način, kako se izviti iz slepe ulice v parlamentu. A opozorila je, da bodo politiki morali najti pot, kako izpolniti demokratično odločitev ljudi na referendumu in doseči brexit.

Čeprav je večina evropskih voditeljev v nočnih urah zagovarjala dolgo podaljšanje brexita, so se slednjič dogovorili za izstopni datum 31. oktober. Na vrhu so se pojavila jasna razhajanja glede dolžine brexita med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Medtem, ko se je Merklova nagibala k fleksibilnemu daljšemu podaljšanju brexita, ki ga je predlagal predsednik evropskega sveta Donald Tusk, je francoski predsednik takšni zamisli nasprotoval. Gre za kompromis med zagovorniki daljšega podaljška in tistimi, ki so zagovarjali izstop do 30. junija, je pojasnil slovenski premier Marjan Šarec.

»To je bil dober večer, na katerem smo pokazali našo enotnost,« je po vrhu dejala Merklova. Bila je zadovoljna, da so uspeli doseči dogovor za preložitev brexita v želji, da pride do urejenega izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

Pol leta za dobro rešitev

»Šest mesecev bi utegnilo zadostovati za dobro rešitev, če bosta za rešitev obstajali dobra volja in večina v britanskem parlamentu,« je po vrhu ocenil Donald Tusk. Evropska želja je, da bi se celoten proces končal oktobra in bo do takrat z Britanci dosežena rešitev.

Kljub temu, da na koncu ni bila sprejeta Tuskova zamisel o enoletnem podaljšanju brexita, so v končnem dogovoru sprejeli njegovo temeljno predpostavko, da bi Britanci iz Unije lahko izstopili že prej kot na noč čarovnic, če bi britanski parlament potrdil že izpogajani, a doslej dvakrat zavrnjeni ločitveni dogovor z Evropsko unijo.

Juncker miril zaradi strahov morebitnega britanskega nagajanja

31. oktober ni naključno izbran datum. Dobrih šest mesecev trajajoče podaljšanje se bo namreč končalo dan pred 1. novembrom, ko bi po letošnjih evropskih volitvah nova evropska komisija prevzela vajeti od komisije Jean-Claude Junckerja.

Pred vrhom so se porajale številne bojazni, da bi Britanci ob daljšem podaljšanju brexita utegnili nagajati Evropski uniji pri njenem sprejemanju odločitev o aktualnih vprašanjih. Juncker je po vrhu dejal, da težavnost Britancev v EU ni nič novega. Je pa poskušal dramo glede britanskega nekooperativnosti nekoliko zmanjšati. Ocenil je namreč, da bi Britanci lahko EU metali polena pod noge le pri majhnem številu vprašanj. Večino dosjejev je po Junckerjevih zagotovilih možno namreč sprejemati s kvalificirano večino.

Na vprašanje, kako so bili evropski voditelji zadovoljni s pojasnili Mayeve, je Šarec odgovoril, da je bilo to zadovoljstvo podobno kot ob drugih primerih. »Po vsakem takem pojasnilu spet sedimo skupaj,« je dejal. Avstrijski premier Sebastian Kurz je denimo ocenjeval, da Mayeva v svojem rokavu še nima skritega aduta, s katerim bi dosegla sprejetje ločitvenega dogovora.

Evropski voditelji so sicer v sklepe vrha zapisali varovala, ki naj bi Britance odvrnili od poskusov, da podaljšani brexit izkoristijo za morebitne pritiske na EU po vnovičnem odpiranju že doseženega ločitvenega dogovora ali predčasnih pogajanjih o prihodnjih odnosih z EU po brexitu. Vnovična pogajanja o ločitvenem dogovoru ne pridejo v poštev, prav tako se bo o prihodnjih odnosih med EU in Veliko Britanijo pogajalo šele po brexitu, je zapisano v sklepih vrha.

brexit Slovenija Theresa May Marjan Šarec Larissa Brunner