Delež vpisanih dijakov v programe srednjega poklicnega izobraževanja se je v šolskem letu 2006/2007 gibal okoli 21 odstotkov, v tem šolskem letu skoraj 23 odstotkov, delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja pa se je v šolskem letu 2006/2007 gibal okrog 36 odstotkov, v letih prej celo manj, v tem šolskem letu pa je že zrasel na skoraj 41 odstotkov.

Tehniške in strokovne šole

V zadnjem času po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zanimanje za strokovno izobraževanje narašča, zlasti vpis v štiriletne tehniške in strokovne šole. Programi srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja so izdelani v sodelovanju z delodajalci in temeljijo na tako imenovanih poklicnih standardih. Tudi potrebe po tovrstnem kadru so pogosto zelo jasno izpostavljene.

V šolskem letu 2017/2018 so se določeni izobraževalni programi na nekaterih šolah začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki. Z razpisom mest za vpis v tekoče šolsko leto 2018/2019 se je mreža šol in izobraževalnih programov, ki se izvajajo tudi v vajeniški obliki, nekoliko razširila, prav tako se mreža šol in programov v vajeniški obliki širi tudi s prihodnjim šolskim letom.

Vajeniška oblika izobraževanja se od obstoječe tako imenovane šolske oblike izobraževanja razlikuje samo v tem, da se večji del izobraževanja izvede pri delodajalcu. V vajeniški obliki izobraževanja se namreč vsaj polovica oziroma 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih, to je približno 56 tednov v treh letih, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja manjši in znaša povprečno 22 odstotkov oziroma 24 tednov praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih.

Primanjkuje kadra s poklicno izobrazbo

Zanimivi so tudi podatki s trga dela, ki lahko mladim ob odločitvi za določeno srednješolsko izobraževanje veliko pomagajo. V letu 2018 se je namreč kar polovica, 49,2 odstotka, delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Največkrat kot razlog navajajo pomanjkanje delovni izkušenj, neustrezno izobrazbo in pomanjkanje poklicno specifičnih znanj. Kar spet nakazuje na to, da primanjkuje kadra s poklicno izobrazbo.

Za prvih šest mesecev leta 2019 so delodajalci v Napovedniku zaposlovanja 2018 sporočili, da bodo iskali 35.530 delavcev, od tega bo 18.166 novih delovnih mest. Med poklici, v katerih je predvidenih največ zaposlitev, je tudi tokrat veliko poklicev, ki so na slovenskem trgu dela že dlje časa deficitarni.

V prid poklicem, ki jih delodajalci zaposlujejo danes, zaradi primanjkljaja kadra pa jih bodo potrebovali tudi jutri, govorijo tudi napovedi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop). Kaže namreč, da se bo potreba po delovni sili s srednjimi poklicnimi kvalifikacijami ohranjala na konstantni ravni okoli 50 odstotkov vseh delovnih mest, medtem ko naj bi bilo okoli 33 odstotkov delovnih mest, za katera so potrebne visoke kvalifikacije.

Tudi v Sloveniji se po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje razmerje med deležem brezposelnih mladih med 25. in 29. letom niža med tistimi s poklicno izobrazbo, medtem ko se brezposelnost mladih z visokošolsko izobrazbo rahlo zvišuje. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je novembra 2018 izdal dokument Poklicni barometer, kvalitativno raziskavo, katere cilj je ugotoviti in prikazati predvidena gibanja na trgu dela, v katerem ugotavljajo, da bodo v letu 2019 pri velikem številu poklicev potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, kar pomeni, da bo premalo ustreznega poklicnega kadra.

1000 štipendij za deficitarne poklice

Dijakom in študentom so v Sloveniji na voljo tudi različne vrste štipendij. Njihov namen je spodbujanje izobraževanja in doseganje višje ravni izobrazbe štipendistov in štipendistk.

Zakon o štipendiranju določa, da se v Republiki Sloveniji lahko dodeljujejo državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendije Ad futura. Štipendije nadarjenim dijakom omogočajo boljši razvoj njihove poklicne poti in doseganje najvišjih izobrazbenih ravni, medtem ko socialno šibkim dijakom in tistim s posebnimi potrebami dajejo možnost za pridobitev želene izobrazbe. Namen štipendij za deficitarne poklice pa je spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov ter predvideno ponudbo delovnih mest. Štipendija za deficitarne poklice, ki je bila prvič razpisana za šolsko leto 2015/16, je namenjena spodbujanju mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov ter predvideno ponudbo delovnih mest.

Javni sklad je prejšnji mesec objavil nov razpis za pridobitev omenjene štipendije za prihajajočo šolsko leto 2019/20. Podeljenih bo 1000 štipendij v višini 100 evrov na mesec, vlogo zanjo pa bodo dijaki lahko oddali od 15. junija do 20. septembra 2019. Poudariti velja, da štipendija za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in dohodnino. Dijak lahko sočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice.

Odskočna deska za nadaljevanje šolanja

Življenje pa prinese veliko sprememb in tudi nepričakovanih dogodkov, zato je pomembno, da v določenem obdobju, če se le da, čim prej dosežemo določen poklic, a to ne pomeni, da je naše šolanje končano. Le delo in plačilo nam je prej zagotovljeno.

Tako se na primer za poklic aranžerja lahko posameznik izobražuje v štiriletnem programu, ki poteka večinoma v šoli in šolskih delavnicah. Po končani poklicni maturi pa se lahko vpiše na višjo ali visoko strokovno šolo. Ob opravljanju dodatnega petega predmeta, ki se ga opravlja skupaj s poklicno maturo, je mogoč vpis na marsikateri univerzitetni študij. Podobno velja za poklic natakarja, kovinostrugarja, steklarja in kamnoseka. Za strojnega mehanika, slikopleskarja-črkoslikarja in papriničarja pa se mladi lahko izobražujejo v triletnem programu, ki poteka večinoma v šoli in šolskih delavnicah ali v vajeniški obliki, kjer velik del izobraževanja poteka pri izbranem delodajalcu. Po zaključnem izpitu lahko mladi nadaljujejo šolanje v dvoletnem poklicnem tehniškem izobraževanju, po končani poklicni maturi pa se lahko vpišejo na višjo ali visoko strokovno šolo. Ob opravljanju dodatnega petega predmeta, ki se ga opravlja skupaj s poklicno maturo, je mogoč vpis na marsikateri univerzitetni študij.

Zgledni primeri iz prakse

Projekt Od upornika do vzornika sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. In v okviru tega bomo v prihodnjih številkah Nedeljskega dnevnika predstavili tudi nekaj uspešnih mladih, ki so sledili svojim poklicnim sanjam, prihodnost vzeli v svoje roke in živijo svojo strast. Gre za mlade, ki so se po končanem srednješolskem poklicnem šolanju zaposlili na svojem področju in tam nizajo uspehe na tekmovanjih ter v svojem delu neznansko uživajo. So mladi, ki jih je družba na njihovi poti videla kot upornike, po drugi strani pa jih je poklicno usmerjena pot vodila do uspeha in vzornika v očeh sovrstnikov.

Že oktobra so bili na malih ekranih v okviru nacionalne kampanje. Od upornika do vzornika predstavljeni mladi, ki se šolajo oziroma so šolanje za poklice aranžer, oblikovalec kovin-orodjar, natakar, kamnosek, stavbni mizar in steklar že končali. Zdaj bomo predstavili mlade, ki opravljajo enega od deficitarnih poklicev, to so zidar, slikopleskar in mehatronik.