Še 96 dni je do poteka odpovednega roka najemne pogodbe za Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Na ministrstvu za infrastrukturo zagotavljajo, da iščejo rešitev, kako bi letališče obratovalo tudi po odhodu kitajskih najemnikov. V lokalnem okolju pa se je medtem oblikovala interesna koalicija, ki opozarja na posledice morebitnega negativnega razpleta.
Podjetje Aerodrom Maribor, ki je januarja enostransko prekinilo najemno pogodbo, je pred nedavnim poravnalo zapadli neplačani najemnini za januar in februar. S plačilom spet zamujajo, državi dolgujejo marčevsko nakazilo 95.000 evrov, so nam razkrili na ministrstvu.
Medtem ko se Kitajci javno ne izpostavljajo s svojimi zahtevami, je dejaven Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica. »V letališče je bilo vloženo preveč truda, denarja in časa, da bi mirno dovolili, da se zaprejo njegova vrata,« je sporočil. Odločno nasprotuje zaprtju letališča in opozarja na morebitne širše negativne posledice za regijo. Danes je pozval vlado, naj nemudoma predstavi svoj načrt. »Glede nadaljnjega delovanja letališča po izteku najemne pogodbe potekajo pogovori in usklajevanja za iskanje najbolj primerne rešitve,« se glasi sporočilo pristojnega ministrstva.
Portorožu državna pomoč, Mariboru pa ne
Soršak je opozoril tudi na »krivico«, ker Aerodrom Portorož prejema državno pomoč, Aerodrom Maribor pa ne. Iz aplikacije erar izhaja, da je ministrstvo za infrastrukturo upravljalcu portoroškega letališča doslej izplačalo več kot 2,7 milijona evrov, zadnje nakazilo je bilo februarja letos. Aerodrom Maribor je leta 2017 dobil 185.000 evrov državne pomoči, avgusta lani pa je ministrica Alenka Bratušek zavrnila prošnjo Kitajcev po izplačilu več kot 3,2 milijona evrov državne pomoči za pokritje tekoče izgube. Sklicevala se je na poslovni načrt, ki ga je Aerodrom Maribor predložil ob sklenitvi najemne pogodbe in ki zgubaškega poslovanja ni napovedoval. Obljube so bile povsem nasprotne in visokoleteče.
Na letališču, na katerem vlada popolno prometno mrtvilo, deluje tudi enota nujne helikopterske pomoči. Lani je izpeljala 280 intervencij. Vodja enote Štefan Mally upa, da bodo dejavnost opravljali tudi po poteku najemne pogodbe. Za svoje delovanje sicer ne potrebujejo odprtega letališča, temveč zgolj dogovor o nadaljnji uporabi hangarja in prostorov za nastanitev posadke.
Interes za odprtost letališča
Status quo bi ustrezal Letalskemu centru Maribor. V procesu sprejemanja prostorskega načrta, s katerim bi država uzakonila željo kitajskih investitorjev po podaljšanju letalske steze, so lani imeli kopico pripomb. Med drugim bi jim podaljšanje steze skrajšalo travnato stezo, na kateri jadralna letala ne bi več mogla vzletati. »Zaprtje letališča pa nas bi povsem prizemljilo,« je zaskrbljen Danilo Kovač iz letalskega kluba, ki sobiva z letališčem. V obdobjih, ko je letališče že bilo zaprto, je društvo nemoteno delovalo. »To so bili drugi časi, vmes se je zakonodaja spremenila,« opozarja Kovač. Velik interes za odprtost letališča ima tudi Sandi Knez, direktor podjetja ACC, ki izvaja pilotsko šolo na letališču. »Za nas bi bil to hud udarec, saj bi težko našli tako ugodno alternativo,« je razložil.
