To, da je baterijska reja kokoši že dolgo trn v peti domnevnim okoljevarstvenikom, ni nobena skrivnost. Dejansko, kar je v luči zdajšnjih dogodkov še posebej zanimivo, so že pred leti svoje tudi dosegli. Namreč, že leta 1999 je EU prepovedala rejo kokoši v konvencionalnih baterijskih kletkah, ki so kuram dopuščale le minimalni prostor, ter zapovedala uporabo večjih, tako imenovanih obogatenih kletk, ki vsebujejo tudi razne dodatke. Kljub temu, kot lahko preberemo, je Nemčija prepovedala konvencionalne že leta 2007, obogatene pa leta 2012.
Kot torej razumemo, vodilna trgovca uveljavljata nemški/avstrijski model, ne da bi nas o tem kaj posebej poučila. Zanimivo: ne tvegata prav ničesar. Kot me je jutranji obisk pri najboljšem sosedu poučil, namreč 10 jajc baterijske reje stane 1,29 evra, tistih iz talne reje pa 2,55. Ob isti marži vtakne torej trgovec v žep dvojni znesek. Tisti, ki je s tem prizadet, je seveda potrošnik, še bolj pa rejec, saj lahko, kot pravijo, še neamortizirane sodobne baterijske inštalacije vrže na odpad, kar, kot berem, tudi počnejo. Zanimiv je tudi podatek, da rejec prejme le od pol do enega centa za jajce.
Postavlja se seveda ključno vprašanje: kdo torej v sodobni družbi odloča in kdo ima od odločitev korist? Stroka? No, kot vidim tokrat in sam že dolgo poznam, stroke pravzaprav nihče nič ne vpraša. Gospodarstvo? Kot smo pravkar pojasnili, je prav to dejanska žrtev odločitve. Morda politiki? Vsaj za zdaj bi rekel, da so modro tiho, še celo najbolj levi, ki že leta gledajo stran, tudi ko isti podjetji zaposlujeta delavke le za 6-urni delavnik. Kdo torej? Skupinice okoljevarstvenikov? Na primer z interneta: »Peticija za odpravo jajc baterijske reje ima že blizu 7000 podpisov in še raste!« In kje so druge glasne skupine? Kako bi se slišal slogan: »Preprečimo mučenje kokoši, odpovejmo se jajcem, postanimo vegani«? Ali morda: »Nočemo draginje, pustite nam vsaj jajca«?
Očitno korist ni na strani kokoši ali naše humanosti, povsem očitno je, da gre še za en tipični marketinški trik trgovcev. Tudi tu se zastavlja vprašanje, kako to, da ga mediji kar vsi po vrsti tako zlahka spregledajo? Kako bi se recimo bral naslov »Svetovna multinacionalka Aldi/Hofer vsiljuje v Sloveniji jajca dvomljive kakovosti«? Ne bi šlo? Pa vemo, čemu ne?
Borut Bohanec, Ljubljana
