Samozavest Benjamina Netanjahuja, ki bi lahko postal premier z najdaljšim stažem v Izraelu, temelji na drugem izračunu, da naj bi desnim in versko obarvanim strankam namreč v parlamentu skupaj pripadlo 60 sedežev, sredinskim in tistim levo od sredine pa le 48. Preostalih 12 sedežev so vzporedne volitve pripisale arabskim strankam, ki v vladne koalicije praviloma ne vstopajo, se pa zato po mnenju nekaterih izraelskih političnih analitikov lahko zaradi očitne politične razdeljenosti Izraela sproži povsem nov scenarij manjšinske vlade. Za prve ocene bo najprej treba počakati pravi volilni rezultat, ko bo znano, katere stranke so prebile 3,25-odstotni volilni prag, še posebno na strani, ki jo Netanjahu omenja kot naravne partnerje.
Benjamin Netanjahu je na predvečer volitev obiskal Zid objokovanja, ob današnji oddaji glasu v Jeruzalemu skupaj z ženo Saro pa dejal, da ga navdaja »resnični občutek demokracije«, in med fotografiranjem z navzočimi zagotavljal, da bo »Izrael prevladal z božjo pomočjo«, ter jih pozival h glasovanju prepričan, da je okoli njega »veliko ljudi, ki si želijo, da nadaljujemo to čudovito potovanje«. Izrael ne pozna volilnega molka in tako se je Netanjahu iz Jeruzalema odpravil v Tel Aviv, obiskal tamkajšnjo plažo in sodržavljane, ki jih je tja zvabilo prijetnih 22 stopinj Celzija, nagovarjal, naj pohitijo na volišča.
Netanjahujev edini resni rival, bivši poveljnik izraelske vojske, sicer pa politični novinec Benjamin (Benny) Ganc iz predvolilne koalicije Modri in beli, je volil v domačem Roš Hajinu v osrednjem Izraelu. Tudi sam je pozval sodržavljane na volišča k »prevzemu odgovornosti« za njihovo demokracijo.
Opazovalci s kamerami
Na zelo svojstven način so volilno voljo spremljali v volilnih okrožjih, kjer živi največ izraelskih Arabcev. Predstavniki vladajočega Likuda so prišli opravljat svoj nadzor nad pravilnim potekom volitev opremljeni s telesnimi kamerami, kar so arabski politiki označili za nadlegovanje in celo neposreden poskus sabotaže svobodne volilne volje, medtem ko je Netanjahu pritožbe odpravil z mnenjem, da bi morale biti kamere nameščene na vseh voliščih, da bi zagotovili »veljavne glasove«. Zaplet je spomnil na leto 2015, ko je po nekaterih razlagah Likud izbojeval zmago z razširjanjem lažne novice, da se arabski volilci »trumoma« valijo na volišča in da jih tja vozijo s posebnimi avtobusi, s čimer naj bi spodbudili prihod vzdržanih in podporo prav Netanjahuju, ki je na koncu le dve uri pred iztekom z dekretom predsednika države Reuvena Rivlina podaljšanega roka za sestavo vlade skrpal koalicijo z enim samim glasom potrebne večine v parlamentu.
Na izraelski volitvah praviloma predstavniki večine strank sedijo na voliščih in preverjajo proces identifikacije volilcev, ki šele nato prejmejo glasovnice in opravijo glasovanje v potrebni zasebnosti. Po navedbah Džamila Baransija, podžupana arabskega mesta med Nazaretom in Kano Galilejsko z okoli 18.000 prebivalci, so predstavnik desnih strank s kamerami na srajcah sedeli na vseh 17 tamkajšnjih voliščih.
