Pa so Otočani spet tam, kjer so enkrat že bili. Znova jih samo nekaj dni ločuje od potencialne ločitve z Evropsko unijo brez dogovora. Izvirni brexitski datum 29. marec je na srečo enih in nesrečo drugih minil brez trdega izstopa iz EU. Zdaj so do novega brexitskega datuma 12. aprila ta petek, ki ga je prinesla privolitev EU v kratko preložitev, samo še trije dnevi. In kaj se je vmes spremenilo? Britanski parlament sicer (še) ni potrdil sporazuma o izstopu iz EU, ki ga je premierka Theresa May z EU sklenila sredi novembra lani, so pa poslanci z enim glasom večine potrdili predlog zakona, ki bi prepovedal trdi brexit. Potrditi ga mora še lordska zbornica, kjer evroskeptični zagovorniki izstopa iz EU brez sporazuma na vse mogoče načine odlagajo glasovanje. V žolčni razpravi sta dva probrexitska lorda izzvenela, kot da želita s kolegoma – nasprotnikoma brexita, ki so v večini – obračunati pred parlamentom. Zagovorniki izstopa so povsod, od parlamenta do ulice, vse agresivnejši, ker predvidevajo, da bi se nova odložitev brexita spremenila v dolgo čakanje in da izstopa iz EU na koncu morda sploh ne bi bilo.
Tudi pogajanja vlade z laburisti v slepi ulici?
Trenutno edini poskus, da brexit spravijo iz slepe ulice, so pogovori med konservativno vlado in opozicijsko laburistično stranko. Vse kaže, da so pet dni po začetku tam, kjer je brexit: v slepi ulici. Laburisti namigujejo, da se je čas za kompromis z njimi že skoraj iztekel. Brexitski minister laburistične vlade v senci Keir Starmer pravi, da »vlada ni spremenila svojih stališč o obstoječem načrtu premierke«.
Britanci ne vedo, kaj natančno zahtevajo laburisti, da bi sprejeli brexitski kompromis. Znano je, da je njihov predlog stalna carinska unija, ki za zagovornike izstopa iz EU pomeni izdajo, ker Britanija ne bi mogla sklepati samostojnih trgovinskih sporazumov z drugimi državami, te pa so zagovorniki brexita predstavljali kot vstopnico v obljubljeno deželo. Ni pa znano, ali vodja laburistov Jeremy Corbyn pogojuje brexitski kompromis z referendumom, na katerem bi se volilci odločali o različnih, še nedoločenih opcijah. Bi pa med njimi morala biti najmanj kompromis vlade in laburistov ter obstanek v EU. Prevladuje ocena, da je Corbyn, ki ga imajo za evroskeptika, proti referendumu, a da je obenem pod velikim pritiskom v stranki, da si premisli.
Vprašanje referenduma je vneslo razdor celo med člane vlade v senci. Eden pravi, da ne bi bil potreben, če bi Mayeva sprejela vse Corbynove pogoje za sporazumni odhod iz EU. Več jih pravi, da referendum mora biti del kompromisnega brexita. Številni laburistični poslanci pravijo, da jih skrbi možnost brexitskega kompromisa s konservativci brez pritrdilnega referenduma. »Naše člane skrbi to, da bodo laburisti ustvarili vtis, da so babice pri rojstvu konservativnega brexita,« je dejal poslanec Neil Coyle.
Premierki grozi novo glasovanje o nezaupnici
Brexit v slepi ulici tudi konservativcem vse bolj grozi z razcepom. Premierki, ki je upala, da bo drevi poslancem ponudila v glasovanje brexitski kompromis z laburisti, se namesto tega obeta sicer nezavezujoče glasovanje o nezaupnici. To skuša za sredo, na dan izrednega vrha EU, na katerem bodo odločali o novi preložitvi brexita, organizirati konservativni poslanec Mark Francois. Najglasnejši med številnimi konservativnimi kritiki premierkinih pogajanj z laburisti skuša speljati vodo na svoj mlin s frazo »znebimo se Mayeve v sredo in EU v petek«.
Premierka, ki jutri potuje v Berlin in Pariz h kanclerki Merklovi in predsedniku Macronu brez kakšnih domačih novosti o brexitu, gotovo upa, da bosta sogovornika prijaznejša do nje od mnogih poslancev njene lastne stranke. Ob tem pa na Otoku prevladuje mnenje, da bo morala privoliti v dolgo odložitev brexita, ki bo pogojena z britanskim sodelovanjem na majskih evropskih volitvah. Te pa za zagovornike izstopa predstavljajo dokončno ponižanje in izdajo brexita.
