Borzni parket je v preteklem tednu zajela prava veselica, saj so predvsem zelo dobre makroekonomske objave poskrbele za občuten tedenski porast tečajev na vseh ključnih kapitalskih trgih. Med objavami, ki so prispevale k zeleni barvi na borzah, velja izpostaviti ameriški trg dela, ki še vedno obratuje s polno paro. Gospodarstvo na drugi strani Atlantika je namreč v marcu ustvarilo 196.000 novih delovnih mest (predvsem v sektorjih zdravstvene oskrbe ter profesionalnih storitev), kar je bilo občutno nad pričakovanji analitikov (177.000). Stopnja brezposelnosti je sicer ostala na ravni 3,8 odstotka, je pa za dodatno dobro voljo poskrbel podatek o stopnji rasti plač, saj je povprečna urna postavka na letni ravni porasla »le« za 3,2 odstotka, kar je bilo manj od pričakovanj (3,4 odstotka). Vlagatelji so v omenjeni kombinaciji objav videli lepo popotnico za prihodnjo gospodarsko rast. Rast števila delovnih mest je namreč pozitivna za potrošnjo in posledično prihodke družb, zniževanje dinamike rasti urne postavke zaposlenih pa omejuje po eni strani inflacijske pritiske, ki bi ameriško centralno banko (Fed) lahko vodili k dodatnemu zaostrovanju denarne politike, po drugi strani pa pozitivno vpliva na prihodnjo oziroma pričakovano dobičkonosnost družb.
V območju evra je za dobro voljo poskrbel predvsem storitveni sektor gospodarstva. Marčevski anketni kazalnik nabavnih poslovodij o obsegu storitvene dejavnosti (Markit PMI Services) je namreč pozitivno presenetil vlagatelje, z vrednostjo nad 50 pa je nakazal krepitev obsega storitvene aktivnosti v prihodnjih mesecih. Še bolj veseli dejstvo, da je bil omenjeni optimizem nabavnih poslovodij zaznan v vseh štirih največjih gospodarstvih evrskega območja. Napoved krepitve storitvene aktivnosti v evrskem območju je bila prava protiutež relativno slabi objavi o obsegu industrijskih naročil v Nemčiji. Obseg industrijskih naročil se je namreč v največjem evropskem gospodarstvu v februarju glede na mesec prej skrčil za 4,2 odstotka, na letni ravni pa kar za 8,4 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali 0,3-odstotni mesečni porast oziroma le 3,1-odstotni letni padec. K omenjenemu padcu je v največji meri prispeval izvozni segment, kar gre verjetno pripisati trgovinskim peripetijam ter nejasnostim glede brexita. Brexit in trgovinska nesoglasja pa očitno ne skrbijo evro(pskega) potrošnika, saj je v februarju obseg maloprodaje na letni ravni porasel za 2,8 odstotka, kar je bilo več od pričakovanj analitikov (2,3 odstotka).
Pozitivne novice so v preteklem tednu prišle tudi iz Kitajske, ki je napovedala dodatne ukrepe, s katerimi želi predvsem znižati davčno breme. Na tak način želi Kitajska povišati razpoložljivi dohodek prebivalcev, posledično pa tudi potrošnjo kot pomemben del gospodarske aktivnosti.
Poleg nekaterih dobrih makroekonomskih objav je za dodatno spodbudo kapitalskim trgom poskrbelo tudi nadaljnje umirjanje trgovinskih tveganj. Ameriški predsednik je namreč javnost obvestil, da so ZDA in Kitajska zelo blizu sklenitvi trgovinskega sporazuma. Umik tega geopolitičnega tveganja bi lahko bil lepa popotnica za gibanje kapitalskih trgov v prihodnjih tednih.
